-0.2 C
Ljubljana
torek, 30 novembra, 2021

[30 LET SAMOSTOJNE SLOVENIJE] Alojz Peterle: »V kritičnem trenutku smo bili pripravljeni in zmagali v vojni za Slovenijo«

Piše: Bogdan Sajovic

Ob trideseti obletnici naše osamosvojitve smo se s predsednikom prve demokratično izvoljene slovenske vlade (takrat uradno še predsednikom Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije) Alojzom Peterletom med drugim pogovarjali o sestavljanju osamosvojitvene vlade, razorožitvi teritorialne obrambe, prizadevanjih vlade za osamosvojitev Slovenije, vprašanju lustracije in agresiji komunistične Jugoslovanske ljudske armade na Slovenijo.  Spomnimo. Po zmagi Demosa na volitvah aprila 1990 je Peterle postal predsednik prve demokratično izvoljene vlade po 2. svetovni vojni. Po izglasovani nezaupnici maja 1992 je postal podpredsednik in zunanji minister v prvi Drnovškovi vladi, dokler ni z začetkom leta 1994 odstopil. Do pomladi 2000 je bil opozicijski poslanec in predsednik SKD vse do združitve SKD in SLS. V kratkotrajni Bajukovi vladi leta 2000 je bil Peterle spet zunanji minister, zaradi nestrinjanja s politiko združene SKD in SLS pa je z Bajukom in s še nekaterimi drugimi poslanci izstopil in ustanovil Novo Slovenijo. Na listi te stranke je bil izbran za poslanca v evropskem parlamentu, kjer je ostal tri mandate, do leta 2019. Je poročen in oče treh otrok.

DEMOKRACIJA: Po prvih večstrankarskih volitvah ste postali mandatar. Kakšen je bil občutek?

Peterle: Zame volilni izid Slovenskih  krščanskih demokratov ni bil veliko presenečenje. Vzeli  smo ga za nagrado po enem letu trdega političnega dela med do takrat »drugorazrednimi«. Enako smo bili navdušeni nad zmago Demosa.

Osebni občutki so bili brez primere, saj smo iz katakomb stopili na glavni oder. Na zmago smo nazdravili z zavestjo zgodovinske  odgovornosti. Treba je bilo izvesti projekt osamosvojitve in demokratizacije, s katerim je Demos zmagal. Zavedal sem se, da imamo prvič v zgodovini izpolnjene politične pogoje za dosego samostojne državnosti, ki smo si jo želeli, o njej sanjali in pisali deklaracije. Vedel sem, da bo operativne naloge prevzela vlada.

DEMOKRACIJA: Kako je potekala izbira ministrov in razdeljevanje resorjev osamosvojitvene vlade? 

Peterle: Sorazmerno hitro in enostavno, čeprav je štela vlada takrat 27 članov. Moja naloga je bila zbrati ekipo, ki bo kos zgodovinski nalogi. Preden so mi Demosove stranke predlagale imena, sem si v beležnico zapisal imeni Bavčarja in Janše. Oba sem že dobro poznal iz zgodbe JBTZ in Odbora za človekove pravice, katerega član sem bil. Za podpredsednika vlade za gospodarske zadeve smo se brez težav dogovorili za dr. Jožeta Mencingerja. Ker je užival široko zaupanje, sem sprejel njegov pogoj, da finance prevzame finance dr. Marko Kranjec. Za podpredsednika za družbene dejavnosti ni bilo velike konkurence. Vesel sem, da je to vlogo sprejel izkušeni Matija Malešič iz Maribora. Tretji podpredsednik je brez težav postal dr. Leo Šešerko, zadolžen za koordinacijo okoljskih zadev. Od tistih, ki sem jih že prej osebno bolj poznal, je dr. Andrej  Capuder prevzel kulturo , dr. Janez Dular Slovence po svetu, Lojze Janko zakonodajo, Miha Jazbinšek okolje, Izidor Rejc industrijo, Igor Umek planiranje. Za kmetijstvo sva se kmalu dogovorila z dr. Jožetom Ostercem. Podobno z dr. Katjo Boh za zdravstvo, Ingom Pašem za turizem, z Marjanom Kranjcem za promet, dr. Rajkom Pirnatom za pravosodje, dr. Miho Tomšičem za energetiko, dr. Petrom Tancigom za znanost, dr. Petrom Vencljem za šolstvo in šport. Prej nisem poznal Viktorja Brezarja, ki je prevzel drobno gospodarstvo.

Članek si lahko  v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.

Naslovnica posebne izdaje revije Demokracija. (Slika: arhiv Demokracije)

Zadnje novice

Sorodne vsebine