Piše: Sara Kovač / Nova24tv
V tem tednu beležimo prvih 100 dni vlade Roberta Goloba. Stranke, ki so del aktualne vlade, so obljubljale drugačno politiko in boljšo komunikacijo ter zagotavljale, da imajo cel kup idej za pravočasno ukrepanje, ki bodo ublažile prihajajočo krizo. Če smo bili v času prejšnje vlade priča hitremu sprejemanju ukrepov za ublažitev covidne krize, tokrat ni tako. Predstavniki gospodarstva ne skrivajo svojega nezadovoljstva, ki je bilo še posebej vidno na nedavnem srečanju premierja Roberta Goloba z gospodarstveniki. Politični analitik dr. Matevž Tomšič pa ocenjuje, da so prvih par mesecev Golobove vlade zaznamovale napačne prioritete.
V času Janševe vlade smo iz covidne krize izšli kot država zmagovalka, kar se je odrazilo v ugodnih ekonomskih kazalcih. Po zaslugi te vlade smo dosegli prvo mesto po gospodarski rasti med državami EU. Dandanes pa smo se znašli pred težko preizkušnjo, obeta se nam namreč energetska kriza, dvig inflacije, cen energentov, med njimi tudi elektrike, ki so vsak dan višje. Julija letos smo zabeležili najvišjo stopnjo inflacije v posameznem mesecu po avgustu 1995. Zabeležena inflacija na letni ravni je bila 11-odstotna. V enem letu so se torej življenjske potrebščine podražile za 11 odstotkov. Za 14 odstotkov so bile v povprečju višje cene blaga. Cene storitev pa so bile višje za 5,3 odstotka. In še bi lahko naštevali. V opozicijskih vrstah ocenjujejo, da Golobova vlada ni upravičila visokih pričakovanj, danih pred državnozborskimi volitvami. “Vlada Roberta Goloba je prvih sto dni bolj kot ne spala,” je ocenila poslanka SDS Jelka Godec.
Obotavljivo in počasi se lotevajo problematike naraščajočih cen energentov in hrane
Politični analitik dr. Matevž Tomšič ocenjuje, da so prvih par mesecev vladanja zaznamovale napačne prioritete. Vlada je namreč na prvo mesto postavila zadeve, povezane z raznimi kadrovskimi vidiki in predvsem z uveljavljanjem nekih ideoloških smotrov. “Konec koncev, to lahko vidimo, ko pogledamo, kaj jim je bilo najpomembneje, in sicer, da se po kratkem postopku spremeni zakon o javni RTVS, kjer so prekršili vsa pravila, ki so obstajala. Poizkušali so tukaj nekaj po postopkih, ki v takih primerih niso predvideni, z namenom seveda, da se čimprej zamenja vodstvo in organe upravljanja te televizije. Se odstrani ljudi, ki so zanje moteči in naj bi bili privrženci prejšnje vlade,” je poudaril in dodal, da se medtem obotavljivo in počasi lotevajo problematike naraščajočih cen energentov in hrane. Tukaj smo imeli po Tomšičevih besedah kar nekaj zgrešenih potez in slabo komuniciranje. Kot primer nespametnega komuniciranje je izpostavil situacijo, ko je prišlo do pomanjkanja goriva na črpalkah. “Rekli bi lahko, da je vlada na prvo mesto postavila partikularne interese, ne pa tega, kar se tiče večine državljanov.”
Gneča na bencinskih črpalkah zaradi napovedanega dviga cen goriv (foto: STA)
Na področju komuniciranje prišlo do kar nekaj napak
Tomšič poudarja, da vlada ima veliko večino v parlamentu, največja vladna stranka je prepričljivo dobila volitve, kar pomeni, da ta moment podpora še naprej ostaja. V nekaj mesecih ne more namreč ta podpora kar izginiti. Če pa se bo, meni Tomšič, to nadaljevalo, torej da se vlada ne bo soočala z aktualnimi problemi, se lahko stvari hitro spremenijo. Povedal je, da Robert Golob sicer vodstvene sposobnosti ima, je pa vprašanje, če je odločen glede pravih zadev. Tomšič je opozoril na komunikacijske zdrse premierja. Kot primer je izpostavil Golobov nasvet glede zdravljenja covida s slano vodo in sončnimi žarki. “To je bila kar burleskna izjava. Vse skupaj je izpadlo zelo neresno. Glede na to, da so ti, ki so sedaj na oblasti, prejšnji vladi očitali slabo komunikacijo, je tukaj treba priznati, da je na področju komuniciranja prišlo do kar nekaj napak.”
Ker smo lahko ob formiranju vlade na strani aktualnih koalicijskih partnerjev gledali veliko navdušenje, nas je zanimalo, kako gleda na trenutno stanje. Tomšič je povedal, da je tukaj šlo za predstavo za javnost in da ni bilo pretirane medsebojne naklonjenosti, edina skupna točka je namreč nasprotovanje Janezu Janši. “Janša je sedaj v opoziciji, oni so na oblasti. Zunanji katalizator sedaj nima več takšne vloge. Čeprav so na oblasti, pa so odnosi vse prej kot idilični. Ta koalicija je seveda nastala, ker je bilo potrebno zadovoljiti vse interese tistih, ki menijo, da so zaslužni za to, da je prišlo do menjave oblasti. Konec koncev za stranko Levica vendarle ne bi bilo potrebno, da bi bila del vlade, saj bi imeli že brez njih dovolj glasov,” je pojasnil in dodal, da je bilo treba pač plačati določene predvolilne račune. To, da so uvrstili Levico v vlado, je bila koncesija levičarskim nevladnikom in krogu okrog Levice.
Dr. Matevž Tomšič (Foto: STA)
Tomšič opaža, da se je v času Golobove vlade pričela brisati meja med politiko, vlado (izvršno oblastjo) in civilno družbo. Vse skupaj namreč izpade, kot da je vse nekako pomešano. “Stvari postajajo podobne, kot so bile v nekdanjem komunističnem režimu, ko smo imeli tako imenovane družbeno-politične organizacije. Neke organizacije torej, ki naj bi bila civilna združenja, so bile pa del oblasti. Organizacije, kot je Inštitut 8. marec, dejansko delujejo kot nekakšna družbeno-politična organizacija v bivšem režimu. Tukaj ne moremo govoriti o neodvisni civilni družbi. Te organizacije so del oblastniškega konglomerata. So medsebojno odvisni drug od drugega,” pojasnjuje Tomšič in poudarja, da je v primerjavi s prejšnjo vlado mogoče videti povsem drugačen odnos osrednjih medijev do vlade. Kot pravi, je tako, ker obstaja zavedanje, da brez medijev sploh ne bi mogli vladati.
Podjetniki so zaskrbljeni, v GZS in OZS pa pričakujejo več ukrepanja
“Če bo šlo tako naprej, bomo morali začeti zapirati poslovne obrate, ljudi pa pošiljati na zavod za zaposlovanje,” po poročanju MMC-ja zaskrbljeno sporočajo mali podjetniki in obrtniki. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka ne skriva razočaranja nad tem, ker vlada Roberta Goloba ni obljubila kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. Šimonka namreč opozarja, da so razmere alarmantne in bi se že iz tega razloga pričakovalo več pozitivnih odgovorov. “Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset,” je bil kritičen. Poudaril je, da bi bil nekoliko neiskren, če bi dejal, da je gospodarstvo po srečanju z vlado zadovoljno. Znano je namreč, da je GZS predlagala kapico na cene energentov, a te ne bo. “Očitno so tudi v Evropi nekateri lobiji tako močni, da je ne bo, Evropska komisija jo je obljubljala maja,” je ob tem med drugim dodal.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka.
Blaž Cvar iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) pa opozarja, da namera države, da se podjetjem pomaga s subvencioniranjem vsaj 30 odstotkov stroškov elektrike in plina nad dvakratnikom dviga cen iz leta 2021, za številna podjetja ne bo zadostna pomoč. V OZS menijo, da bi bil potreben umik osnutka sprememb novele o dohodnini. Spremembe morajo biti namreč po njihovem mnenju usklajene in premišljene. “Pogosto spreminjanje zakonodaje, tako davčne kot druge, slabša konkurenčni položaj slovenskih podjetij,” je po poročanju STA dejal Cvar in dodal, da gospodarstvo nedvomno potrebuje davčno okolje, ki je stabilno. “V teh negotovih časih, ko se gospodarstvo sooča z energetsko krizo, dodatne obremenitve gospodarstva nikakor niso sprejemljive.“
Da je situacija resna, je v nedavnem intervjuju za Siol dal vedeti ekonomist Igor Masten, ki je podal pet lakonskih nasvetov, kako se prebiti čez zimo. Svetuje namreč znižanje temperature v stanovanju, ureditev lastnega vrta, predlaga, da ne opravljate iracionalnih nakupov, ne kupujete stanovanj in počakate z nakupom novega vozila. Pravi, da sicer razume, da se politika nahaja na trgu javne priljubljenosti in da je zato privlačno dajati obljube. Ukrepi, kot so državne intervencije, nadzor cen v kompleksnem ekonomskem sistemu pa se po njegovih besedah skoraj vedno izrodijo. “So neuspešen instrument“. Masten meni, da je nujno, da so ukrepi robustni in enostavni. “Ne smejo pa tudi zahtevati prekomernega mikroupravljanja. Da se recimo ne zaplete pri garancijah za odkup pšenice … Po eni strani je logično omejevati cene, zniževati DDV. To znižuje stroškovne pritiske na podjetja in ta ne bodo ali odpuščala ali pa višala cen svojih produktov. Vendar to pomeni večjo luknjo v javnih financah in tudi več zadolževanja,” je dejal in dodal, da je danes to veliko bolj težavno kot pred letom dni.
“Vlada veliko napoveduje. Tisto, kar je všečno. Po 100 dneh bi lahko prišli že naprej od napovedovanja, kaj vse bodo naredili,” je v oddaji Faktor poudaril nekdanji politik in poslovnež Marko Pavlišič. Za primer je navedel ministra za zdravje, ki je napovedoval stresni test zdravstva, da bodo naredili vse, kar je mogoče. “100 dni kasneje pa se še naprej napoveduje isto. Tukaj imamo tudi intervencijo na področju hrane zaradi Ukrajine, kjer se je vehamentno napovedovalo, da bomo odkupili vso slovensko pšenico, da bodo skladišča polna in bo vse pripravljeno, pa vemo, kako se je potem ta zgodba zaključila“. Čeprav ekonomist Marko Pahor z ljubljanske ekonomske fakultete meni, da vlada v začetnem obdobju ni naredila večje napake, pa priznava, da je razmeroma počasna. “A pred vlado so veliki izzivi, saj nas čaka recesija, zato bosta pomembna tudi hitro črpanje in pametna poraba evropskih sredstev,” je poudaril za STA.
Opozicija pričakuje hitrejše ukrepanje
V strankah SDS in NSi so prepričani, da vlada ni upravičila visokih pričakovanj, danih pred volitvami. Sicer v opoziciji priznavajo, da izzivov ne manjka, a bi morala vlada po njihovih besedah odzvati učinkoviteje in hitreje. Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je izrazila prepričanje, da je vlada prvih 100 dni bolj kot ne spala. Godčeva pravi, da so pričakovali “bolj zavzeto delo ter takojšnje ukrepe ob aktualnih izzivih prehranske in energetske draginje, pa tudi pri pripravah na morebitni ponovni jesenski val covida-19“. Meni, da so ukrepi za zajezitev draginje na poslanske klopi prispeli v času, ko je ljudem že pričela voda teči v grlo. Ti so zato po njenih besedah “bolj blažev žegen, kot tisto, kar bi dejansko reševalo situacijo“.
Vodja poslanske skupine SDS v državnem zboru je postala Jelka Godec.
“Začetek nove vlade je bil precej neprepričljiv, vlada ni upravičila visokih pričakovanj, vladna ekipa je neizkušena in večkrat neusklajena, kar se je opazilo tudi v zamudah, v slabih, pomanjkljivih predlogih ukrepov,” pa je za STA dejal vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj in podal prepričanje, da je to slab obet za prihajajočo krizo. V stranki pa obstaja skrb, da “gospodarsko politiko države pravzaprav vodi Levica”.
