“Nikdar mi ne bo jasno, kako je sistem spustil visoko tako poštenega. Dolgo ni trajalo, preveč se jim je zameril, ni takšen kot oni. Mesec ali dva po odpiranju vina mu je imperij vrnil udarec. Neka čudna mešanica med sabo skreganih, stremuških, drug drugemu nevoščljivih, toda vselej združljivih za varovanje foteljev. Ne takrat ne kasneje nisem vprašal, ali jih je spregledal ali vedel, kaj so, pa ni mogel ničesar. Napačna odredba ob poldrugi uri zjutraj, ko podtaknejo bombo sodnici, ga odnese že naslednjega dne. V časniku globokosodstva mu pribije žebelj v krsto alfa in omega sodstva – veliki on. Z birokratsko brezdušnostjo cenenih besed izdavi, da se predsedniku sodišča takšne napake ne odpuščajo. Čeprav so se hujše odpuščale vsem prej in pozneje. Andreju Baragi je, sedaj vemo, sodila lastna dobrota.”
Vir: Časnik.si
