Vid Mlakar, raziskovalec na Medicinski fakulteti v Ženevi:
“Vlada in skrajno leve stranke so se tudi lotile razrednega boja. Spomnimo se februarsko-marčevskega pogroma nad zdravniki in kampanje “Ne bodi Bojan!”. Vse to je bilo namenjeno temu, da bi socialistično zdravstvo na kakršenkoli način iztisnilo več dela in več servisa iz svojih zaposlenih.
Stavka se v vsem tem času seveda ni rešila, prepad med zdravniki in vlado se samo še poglablja. Po 30 letih samostojnosti in čakanja na tranzicijo zdravstvenega sistem na raven modernega zahodne organiziranosti je mogoče le napočil čas za spremembe. Glavni motor potrebe po spremembah, ironično, pa je pravzaprav radikalizacija levih strank, ki so po 30 letih samostojnosti končno in ponovno razkrile svojo proti zahodnjaško naravo, ki so jo tako zelo uspešno ves ta čas skrivale.
V smislu organiziranosti zdravstvenega sistema pa so zato pomembne volitve v inštitucije EU. EU je garant, da Slovenija ne zdrsne ponovno v balkanski socializem, ker preprečuje izvedbo najbolj škodljivih ekonomsko-gospodarskih politik nikoli razformiranemu skrajno levemu polu, ki ga danes predstavljajo stranke Svoboda, SD in Levica. In tukaj je potrebno jasno povedati, da je podpora Gibanju Svoboda, Levici, SD, Zelenim ali Resnici na teh volitvah izjemna napaka za Slovenijo. Vse te stranke so zagovornice zgoraj opisanih metod delovanja širjenja državnega lastništva v zdravstvu in s tem poglabljanja socialistične organiziranosti zdravstvenega sistema.”
Vir: Spletni časopis
