Tomaž Štih, publicist:
“Pojav imenujemo “represivna toleranca” in nanj so nas v socializmu navajali že v šolah. Npr. učiteljice so pretepe med učenci tradicionalno reševale tako, da so prisilile udeležena, da si “sežeta v roki”, pa čeprav je eden napadel, drugi pa se je branil. Na ta način sta oba postala enako kriva. Žrtev je bila v socializmu vedno malo kriva, saj je predstavljala nepravičen sistem, ki je napadalca pripravil do dejanja. Mislite, da je ta miselnost odšla na smetišče zgodovine z nekdanjim sistemom? Kje pa! Danes je ena od ključnih težav državnega šolstva prav prizanesljivejše obravnavanje nasilja otrok iz socialno ogroženih družin. Sliši se zelo razumevajoče in politično korektno, dokler ne pomislite na tiste otroke, ki so žrtve tega nasilja in z njim zaznamovani za vse življenje. V šolo pa morajo še naprej hoditi s svojim nasilnikom.”
Vir: Siol
