Dr. Jože Možina, novinar, zgodovinar:
»Anton Cizel je bil poveljnik ene od barak v Teharjah, v katerih je bila mladina iz okolice Velenja. Dobili so povelje, da jih vozijo na morišče in opisuje, kako se je tudi spoprijateljil, ker je bil normalno katoliško vzgojen možakar, čeprav odlikovan partizan iz vključno partizanske družine. Govori o tej grozi, kako jim je rekel, da gredo delati, čeprav je vedel, da gredo v smrt. Potem so jih peljali v Mostev pri Dobovi in ti ljudje so zagledali iz prenatrpanega avtobusa neko četo z lopatami in takrat so ugotovili, kam jih peljejo, kaj se bo zgodilo. In on pravi, da se je v tisti grozi cel avtobus tresel od smrtnega strahu. On se je sicer oddaljil, je pa slišal streljanje in tudi te krike brez konca, ki so naposled utihnili, ko so pobili vse. Tisti njegov pogled v kamero in pogled navzdol, ko vidiš težo, pa je bil samo zraven, ta posnetek pove vse. Dejansko obremeni vest vseh, ne samo tistih, ki so bili zraven, ampak tudi tistih, ki ta zločin zanikajo in prikrivajo, ki so na osnovi tega zločina ustvarili kariero. To je tisti novi razred, ki nam hoče še vedno vladati.«
Vir: radio Ognjišče
