“In ko smo ravno ob morju. Kar naprej se je bralo tudi o tem, kako je na Hrvaškem drago. Zapečkarski Slovenec ne vidi dosti sveta, za širjenje obzorja služi dopust na Hrvaškem. Tam cene niso take kot doma. In potem skromno naroči čevapčiče, rižoto z morskimi sadeži ali pa kakšne makarone. Medtem ko se pri sosednji mizi oblizujejo z belo ribo, tuninimi steaki in jih zalivajo z buteljkami s Hvara. Če so Estonci, se Slovenec še lahko potolaži, da so Finci, če so pa Čehi, Slovaki ali Poljaki, je pa kar šok. Ker pred desetletji smo se posmehovali njihovim pretesnim in prekratkim kratkim hlačam in belim nogavicam v plastičnih sandalih.
Ne, Hrvaška ni draga. Naše plače so nizke. In niso takšne, ker bi malo delali. Plače so nizke, ker delamo malo vredne stvari. Katere stvari so več vredne, tega pa seveda mezdni delavec ne ve. Bog ne daj, da bi samoupravljal podjetje. Kar je še ena rdeča nit, namreč regresija rdečih. Kaj delati, da se izplača, to ve tisti osovraženi en odstotek, proti kateremu ščuvajo levičarji.”
Vir: Siol.net
