Dr. Denis Poniž, profesor, pesnik in publicist:
“Oseba je od zibelke naprej navajena, da dobi to, kar zahteva. Pa ne samo »to«, več kot »to«. Oseba je namreč prepričana, da ji pripada vse tisto, kar si poželi, kako bi sploh lahko bilo drugače? Mediji o tem cuzanju denarja, o sto tisočih in celo milijonih evrov, ki se prelivajo tako rekoč v privatne radikalno leve žepe, spodobno molčijo, saj so sami del sistema ropanja državnega proračuna, del roparske mreže enako mislečih. In ker velik del Slovencev iz tega ali onega razloga (tudi o tem bi bila zanimiva študija!) verjame glavnim, režimskim, levosučnim medijem, to ni nikakršen problem. Problem je 100, 200 ali 400 evrov, ki jih je, upravičeno ali ne, porabil nekdo, ki ni »naš« in ki zato nima nobene pravice do česarkoli. Ker vse pravice smo pograbili »mi«, da lahko krmimo naše zavode, inštitute, akademije, s skupnim ljubkim imenom »nevladne organizacije«. Daleč sem od tega, da bi vse NVO metal v isti koš. A z vso odgovornostjo trdim, da »inštitut« osebe, katere portret skiciram, ni naredil ničesar, kar bi prispevalo k večji dobrobiti Slovencev, slovenskih državljanov ali vsaj njihovih skupin.”
Vir: KUD Kdo