Zunanji ministri Slovenije, Češke, Slovaške in Avstrije so se danes dogovorili, da se bodo redno usklajevali glede ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa. Na Brdu pri Kranju je namreč potekal pogovor v okviru neformalne pobude petih srednjeevropskih držav Central 5 (C5). Zunanji minister Anže Logar je povedal, da se bodo usklajevali redno na 14 dni prek videokonferenc na ravni generalnih direktorjev.
“Pred našimi vladami je velika naloga, da tiste primere, ki so najbolj nevarni za širjenje, kar se da omejijo,” je povedal minister za zunanje zadeve, Anže Logar. Bi se pa vsekakor radi izognili ponovnemu zapiranju meja, je še dodal. Po njegovih besedah, so se vsi ministri strinjali, da Evropska komisija oblikuje skupen mehanizem standardov in ukrepov, ki bi bili potrebni ob naraščanju števila okužb. “Želimo, da se oblikuje sistem, ki bo že vnaprej predvidljiv, tako da ne bo treba sprejemati ukrepov, ki so najbolj boleči za ljudi na obeh straneh meje,” je o tem povedal slovenski zunanji minister. Avstrijski zunanji minister Aleksander Schallenberg pa je poudaril, da je skupen cilj srednjeevropskih držav izognitev situaciji, ki smo ji bili priča letos spomladi, ko so bile meje po Evropi zaprte.
Tema pogovora so bile tudi razmere v Belorusiji, o čemer se bodo pogovarjali tudi še po kosilu. Vodja češke diplomacije Tomaš Petriček je sicer dejal, da so podprli enoten odziv EU glede Belorusije. Po ocenah Slovaškega ministra za zunanje zadeve Ivana Korčoka, pa bodo morali zunanji ministri držav članic EU na srečanju v Bruslju jasno povedati beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku, naj preneha z nasiljem in vzpostavi dialog z opozicijo. “Vznemirjeni smo in šokirani nad dogajanjem v Belorusiji,” je komentiral Korčok. Vodje madžarske diplomacije Peter Szijjártó je svoj obisk v Sloveniji žal odpovedal, saj v ZDA sodeluje pri podpisu sporazuma med Izraelom in Združenimi arabskimi Emirati.
Soglasje glede svežnja za okrevanje gospodarstva
Z zunanjega ministrstva so sporočili, da so del pogovorov ministri posvetili tudi gospodarskim temam. Osredotočili so se predvsem na možnosti regionalnega infrastrukturnega povezovanja. Prav tako so se pogovarjali o sodelovanju v različnih regionalnih forumih. Ministri so, po navedbah zunanjega ministrstva, izrazili zadovoljstvo zaradi doseženega soglasja o večletnem finančnem okvirju. Zadovoljni so bili tudi s svežnjem za okrevanje, ki se bodo gospodarstvom pomagali soočati s posledicami pandemije. Enako pa bodo svežnji za okrevanje pomagali tudi gospodarstvom držav članic, pri premagovanju izzivov digitalizacije in klimatskih sprememb.
Vprašanje migracij
Med aktualnimi temami je bilo tudi vprašanje migracij. Še posebej zaradi nedavnega dogodka, ko je požar na Lezbosu uničil največji migrantski center v Evropi. Schallenberg in Petriček sta se strinjala, da vprašanje migracij ne razdvaja srednjeevropskih držav. Oba sta bila mnenja, da je Grčiji treba pomagati in poiskati kompromis. Schallenberg je poleg tega povedal tudi, da bo Dunaj Atenam namenil finančno pomoč in spomnil, da je Avstrija v okviru migracijske politike že sprejela velik delež beguncev.
Aleksander Schallenberg (Foto: STA)
Vlada soglasno potrdila odgovor na osnutek mnenja Bruslja o stanju vladavine prava v Sloveniji
Minister Anže Logar je na novinarski konferenci, ki je prav tako potekala na Brdu pri Kranju povedal, da je vlada na dopisni seji brez razprave sprejela stališče do osnutka mnenja Evropske komisije o stanju vladavine prava v Sloveniji. Stališče ima oznako interno, zato podrobnosti o zapisu vlade ni pojasnil.
Anže Logar (Foto: STA)
Kritični komentarji vlade letijo tudi na delo novinarjev
V današnjem Delu so poročali, da je osnutek poročila Evropske komisije o vladavini prava v Sloveniji za našo državo relativno ugodno. Vendar pa pripombe, ki jih Slovenija pošilja v Bruselj tega ne potrjujejo, komentarji vlade na ugotovitve posameznih sklopov naj bi bili namreč negativni. Delo tudi poroča, da vlada v stališču do osnutka poročila Evropske komisije opozarja, da podatki Eurostata ne podpirajo navedb o večji učinkovitosti državnih tožilcev. Vlada naj bi bila kritična tudi do navedb, da so potrebni dodatni človeški in materialni viri. Razlog za kritiko je predvsem dejstvo, da ima Slovenija največ sodnikov na prebivalca v EU pa tudi četrti največji delež BDP namenjen izdatkom sodišč. V pripombah je vlada kritična tudi do medijev. Opominja, da je Evropska komisija prezrla vprašanje, kako v posttranzicijskih družbah zagotoviti temelje etične pluranosti. Opozarjaj tudi, da nekateri novinarji niso preiskovalni, pač pa so “aktivisti političnega boja.” Vlada pa je v pripombah tudi opozorila, da je v Sloveniji nadpovprečno število tistih, ki so stalno zaposleni kot umetniki, avtorji in novinarji. V svojih pripombah vlada opozarja tudi na sum izkoriščanja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v politične namene, piše Delo. “Vlada bo naredila vse, kar je v njeni moči, da pospeši pregon težkih koruptivnih dejanj,” je na novinarski konferenci povedal Logar. Objava poročila o stanju vladavine prava v članicah EU je sicer po neuradnih informacijah iz Bruslja trenutno predvidena za 30. september.
(Foto: STA)
Na Brdu pri Kranju danes tudi razprava koalicijskega vrha
Koalicijski vrh je danes razpravljal o projektih prihodnjega obdobja. Med te projekte seveda sodijo ukrepi zaradi covida-19, pogovarjali pa so se tudi o oblikovanju demografskega sklada, o ukrepih za debirokratizacijo ter o proračunu prihodnjih dveh let. V razpravi so prisostvovali koalicijski poslanci, vladna ekipa in generalni sekretarji strank. Proračun za leto 2021 je Državni zbor sicer sprejel že novembra lani, vendar pa bo vlada zdaj predlagala nekaj popravkov. Vlada je že julija sporočila, da pričakuje postopno okrevanje gospodarstva, ki pa sprva ne bo doseglo ravni izpred epidemiološke krize. Temu primerna in prilagojena mora biti tudi priprava obeh dokumentov; predloga sprememb in predloga proračuna za leto 2022. Eden bolj pomembnih projektov, ki jih namerava opraviti koalicija do konca leta je tudi ustanovitev demografskega sklada. Osnutka zakona naj bi se lotili danes.
Sara Bertoncelj
