Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
V petih dnevih po prejetju odločbe informacijske pooblaščenke mora ZPIZ javnosti razkriti imena in priimke 136 državljanov in njihovih dedičev, ki smo jim leta 2022 povprečno vsakemu doplačali po 6.757 evrov k pokojninam za zaslužnost.
To je po sporu, ki sem ga sprožil, odločila informacijska pooblaščenka. Podatke, ki morajo biti po zakonu javno objavljeni, kdo vse dobiva vladno določeno finančno darilo, sem najprej zahteval od vlade, a so me tam zavrnili, da ne vedo, kdo so prejemniki in me napotili, da naj vprašam Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki mora na vladi dodeljene privilegije izplačevati. Odloča pa ZPIZ tudi o dedovanju privilegija, so me opozorili iz vlade. Zakon o izjemnih pokojninah (ZIPO) iz časov socializma dedovanja ni določal. Dodatke dedičem delijo na ZPIZ po spremembi pokojninskega zakona pred 13 leti (ZPIZ-2). Iz ZPIZA so mi odgovorili, da niso pristojni javnosti povedati, kdo so prejemniki dodatka in dediči umrlih zaslužnih državljanov in me napotili, da naj vprašam vlado, ki edina lahko odgovori.
Ker so odgovori pokazali, da vlada in ZPIZ onemogočata obveščanje javnosti o podatkih, ki so po zakonu javni in gre po vrhu za privilegije, ki jih iz proračuna plačujemo vsi ljudje, pomembno pa je javno vedenje tudi za javno razpravo in odločanje ljudi o javnih zadevah, tudi na morebitnem referendumu, sem pritožil informacijski pooblaščenki.
Informacijska pooblaščenka mi je ugodila. Postopek je vodila Jasna Duralija, odločbo pa je podpisala namestnica informacijske pooblaščenke Kristina Kotnik Šumah.
ZPIZ sta naložili, da mi mora vse zahtevane podatke poslati v petih dneh. Odločba je takšna:
Odločba pomeni, da bodo morali na ZPIZ razkriti 79 prejemnikov dodatkov za posebne zasluge k pokojninam, povprečno je vsak od njih iz državnega proračuna leta 2012 dobil 8.485 evrov vladno določenega darila. Predstaviti pa bodo morali tudi imena in priimke 57 dedičev, vsak od njih je tisto leto dobil 4.362 evrov dodatka po umrlem zaslužnem državljanu. Podatki o številu in vsotah so iz statističnih poročil ZPIZ:
V zakonu, s katerim namerava vladna koalicija v prihodnje deliti še krepko višje dodatke (ki bodo zagotavljali do tri tisoč evrov neto pokojnin mesečno) in to še večjemu številu zaslužnih, pravice do dedovanja več ni. Kot je ni bilo niti v zakonu iz časov socializma.
V že dodeljena dedovanja dodatkov za posebne zasluge pa najnovejši zakon ne posega in bodo torej pravice, ki so bile že “pridobljene”, ostale. Ali bo zakon o višjih in dodatnih privilegijih obveljal, ni gotovo.
SDS zbira 40.000 podpisov za referendum.
Ko sem za podatke o prejemnikih proračunskega denarja prosil vlado in ZPIZ, so bili vsi odgovori, ki so mi jih poslali, brez imena in priimka podpisnikov. Odgovore so pripravljale uradne in dobro plačane osebe, ki se ne podpisujejo pod svoje delo, ki jim ga plačujemo vsi ljudje. Odgovarjajo z anonimkami. Hkrati pa politiki, ki te uradnike in službe vodijo in ne naredijo reda, poskušajo v medijskem zakonu novinarjem predpisovati, kako se moramo podpisovati pod članki in se s tem obnašajo, kot da bi bili uredniki in lastniki medijev.
Kjer se pod svoje delo podpisujemo. Če pa ni podpisa, pa je vedno znano, kdo je odgovorni urednik, ki je za objavo.
