Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Razpis, ki so ga lani za božič objavili na SDH in je veljal do začetka novega leta in po katerem bo ta čez dober teden kot pomočnik predsednik uprave že zaposlen Damir Črnčec, buri duhove kot primer politične zaposlitve. “Mi v naslednjem mandatu ne bomo mogli nobenemu več reči, da če bo kdo politično nastavljen na kakšen pomemben gospodarski položaj, da je šlo za politično nastavitev,” je denimo dejal celo šef SD in gospodarski minister Matjaž Han.
Podobnemu prestopu iz politike v državno podjetništvo smo bili priča leta 2000, ko je padla vlada Janeza Drnovška in je ob nastajanju vlade Andreja Bajuka (SLS+SKD) dotedanji podpredsednik Drnovškove vlade Marjan Podobnik nenadoma skočil na položaj šefa državnega Telekoma. Položaj šefa Telekoma je višji od položaja pomočnika uprave SDH, a tudi Podobnik je bil kot podpredsednik Drnovškove vlade na višjem položaju kot Črnčec, ki je bil zadnja leta namestnik ministra za obrambo. Najprej Marjana Šarca, zadnje čase pa Boruta Sajovica.
Povezava pa je še dodatna: na SDH bo Črnčec prevzel področje korporativne varnosti, v varnost pa tam že zdaj veliko investirajo. Telekomu za zagotavljanje kibernetskega varovanja plačujejo kar četrt milijona evrov z dvoletno pogodbo, ki je bil začela veljati pred letom in velja še leto dni.
Nad političnim nastavljanjem v SDH se je začudil tudi gospodarski minister in šef SD Matjaž Han, ki je po poročanju POP TV povedal: “To je vprašanje za upravo SDH, zakaj je šel v razpis za svetovalca. To nam ni bilo pojasnjeno. Po drugi strani pa – samo politično – mi v naslednjem mandatu ne bomo mogli nobenemu več reči, da če bo kdo politično nastavljen na kakšen pomemben gospodarski položaj, da je šlo za politično nastavitev. Če smo spustili ta kriterij, v tem primeru ga bomo, je zadeva takšna, kakršna je.”
Med SDH, kamor gre Črnčec in Telekomom, kamor je šel nekoč Podobnik, pa je še dodatna povezava, na vrhovnih obeh podjetij je vlada Roberta Goloba izvedla politično čistko s kršenjem zakona in to takoj, ko so prevzeli oblast s predčasnimi odstavitvami nadzornikov in uprav.
Da so kršili zakon je pokazala pravnomočna sodba upravnega sodišča o predčasni razrešitvi člana nadzornega sveta SDH Leona Cizlja. Leona Cizlja in Boža Emeršiča so poslanci Svobode, SD in Levice v parlamentu bliskovito odstavili takoj po volitvah, da bi pridobili vpliv na najpomembnejša državna podjetja, tudi Telekom, s čemer so si vladne stranke zagotovile vpliv na medije, ki jih ta obsežno financira in tudi izdaja. Zamenjave in dodaten vpliv so si pa s tem takoj omogočili tudi v državni energetiki, iz katere je prišel premier Golob.
Za izvedbo predčasnih političnih odstavitev in kadrovanj “naših” si je vlada izmislila, da ugledni znanstvenik Cizelj ni izpolnjeval pogojev ob izvolitvi, ker bi naj ne imel desetih let ustreznih izkušenj. Še kot odgovorni urednik Siol.net sem v času odstavljanja Cizlja opozoril, da se ob imenovanju ni nihče pritožil, da bi bilo kaj narobe, da o tem ni odločalo nobeno sodišče, pri političnem odstavljanju, ki smo mu bili priča, pa Cizelj tudi ni imel nobenih možnosti obrambe. Posledica odstavitve Cizlja je bila po hitri zamenjavi nadzornikov in uprave SDH in Telekoma tudi hitra predčasna zamenjava odgovornega urednika Siol.net, ki je v lasti Telekoma, to vlogo sem takrat opravljal.
Pred tem so bili v času vlade Marjana Šarca na Siol.net politično s posebno pogodbo zaposleni Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic. Na vzporedno podjetje Vukovićeve so v tistem času denar nakazovali Robert Golob iz GEN-I, Klemen Boštjančič iz svojega podjetja Brio in tudi Gorenje, iz katerega je prišel nov Golobov vrh SDH.
Preverjanje tega nenavadnega “medijskega” dogajanja in povezav vladna koalicija že več let sistematično onemogoča, hkrati pa v parlamentu preiskujejo in zaslišujejo novinarje in urednike, ker bi naj bili naklonjeni ali blizu opoziciji, kar je sporno le v diktaturah.
