Zadnje čase tudi slovensko javnost vse bolj razburja t. i. marakeška deklaracija, od katere so že odstopile nekatere države, saj dejansko legalizira doslej ilegalne migracije. Veliko razburjenja je deklaracija sprožila tudi na Hrvaškem, kjer je tamkajšnja predsednica Kolinda Grabar-Kitarović že dejala, da Hrvaška deklaracije ne podpira. Da je deklaracija sprožila takšen upor na Hrvaškem, ni presenetljivo, saj tako rekoč takoj za mejo z BiH na vstop v Hrvaško čaka več tisoč migrantov, ki bi v primeru veljavnosti deklaracije dobili prosto pot.
Oglasila pa se je tudi poslanka hrvaškega sabora, sicer znana političarka Bruna Esih, ki je brez dlake na jeziku spregovorila o marakeški deklaraciji oz. sporazumu. Opozorila je, da na prvi pogled deklaracija deluje sprejemljivo, saj govori o legalnih migracijah in temeljnih človekovih pravicah, pa tudi to, da je deklaracija pravno nezavezujoča za države podpisnice, ki lahko same odločajo, kako bodo ščitile svoje meje in urejale migracijsko politiko. Vendar pa praktično vsaka točka tega sporazuma pripomore h krepitvi migracij v Evropo, prikazuje jih kot nekaj pozitivnega, tako za države, od koder prihajajo migranti, kot za države, kamor odhajajo. In to kljub temu, da ni praktično nobenih argumentov za tovrstni optimizem.
Po mnenju Esihove marakeški sporazum podpira modele za olajšavo migracijskega procesa od države izvora do cilja, pri čemer sporazum poudarja, da lahko ilegalna migracija pridobi legalnost. To pa pomeni, da bi bila lahko država, ki bi zavrnila smernice iz sporazuma, obtožena grobega kršenja človekovih pravic, ne glede na to, da deklaracija za zdaj pravno ne obvezuje podpisnic k uresničevanju zavez. Posledično to pomeni, da lahko mednarodna skupnost sproži kazenske ukrepe proti »nestrpnim kritikom masovnih migracij in njihovega sovražnega govora«, je še opozorila Esihova.
Po njenem mnenju deklaracija dobesedno kriči, češ zakaj bi v posamezne države migranti prihajali ilegalno, bili lačni, premraženi in preganjani, če lahko država podpisnica migrante obravnava kot legalne in zanje poskrbi s sredstvi davkoplačevalcev? Seveda z ozirom na državljane, ki to plačujejo, vendar ne smejo postaviti niti enega vprašanja o tem, ker bi jih lahko zaradi diskriminacije in sovražnega govora kazensko preganjali.
Kot opozarja Bruna Esih, marakeški sporazum na zahrbten način pod pretvezo varovanja človekovih pravic ene skupine (migrantov) postavlja pod vprašaj človekove pravice drugih (svoboda izražanja, mišljenja, pravica do varnosti). S tem sporazumom pa se ukinja tudi jasna meja med legalno in ilegalno migracijo, saj je obveza držav pri uresničevanju tega sporazuma vsebinsko in pravno zelo raztegljiva. Še več: pod pretvezo človekovih pravic se lahko migracija razglasi za legalno in uredi s kvotami na vsem območju, ki si ga migranti želijo.
Poslanka hrvaškega sabora, ki zastopa skupino »Neodvisni za Hrvaško«, je tudi opozorila na nedavno objavo ukrepov za zaposlovanje in izobraževanje migrantov s strani hrvaškega zavoda za zaposlovanja, kar seveda vključuje plačevanje stroškov prevoza, zdravstvenega zavarovanja, dodatka za zaščito zdravja na delovnem mestu – vse to pa masovnim migracijam odpira široko pot. Za Hrvaško in njene državljane so takšni dogovori na »višji ravni« izjemno nevarni, opozarja.
