Piše: Andrej Sekulović
Evroposlanka Ljudmila Novak s svojim nasprotovanjem drugim na desnici in s svojimi že čisto levimi stališči deluje kot nekdo, ki se je po pomoti znašel med konservativci. Je škoda, ki jo povzroča politični desnici, namerna ali gre samo za oportunizem, ob katerem se ne ozira na večje posledice svojih besed in dejanj?
Danes se zdi, da se trendi liberalne levice, ki si prizadeva za normalizacijo in splošno družbeno sprejemanje njenih idej, ki so nekoč veljale za skrajne, vse bolj odražajo tudi med določenimi konservativci, ki ostajajo to samo še po imenu, obenem pa se obračajo po vetru in so pripravljeni sprejemati in celo zagovarjati vse bolj liberalne poglede. Več takšnih politikov lahko najdemo v Evropski ljudski stranki, med njimi je tudi Ljudmila Novak, bivša predsednica Nove Slovenije, ki prihaja iz krščansko-demokratskih vrst. V času prejšnje vlade Janeza Janše, in tudi kasneje v Evropskem parlamentu, je večkrat napadala in kritizirala njeno delo, pri čemer je ponavljala argumente levičarjev. Že pred tem je še kot predsednica Nove Slovenije poskušala to stranko popeljati vse bolj v levo in obenem kritizirala Janeza Janšo ter tako škodila povezovanju slovenske politične desnice. Celo ko je bila njena stranka v koaliciji s Slovensko demokratsko stranko, se ji ni zdelo neprimerno gostovati v oddaji Studio City, kjer je bila kritična do vlade glede takratne situacije s Slovensko tiskovno agencijo. Novakovi so se očitno tovrstna dejanja splačala, saj jo je s svojim vplivom v medijih levica vztrajno predstavljala kot eno najbolj priljubljenih političnih osebnosti v Sloveniji.
Visoka priljubljenost Ljudmile Novak
Sodeč po julijski anketi Inštituta za raziskovanje trga in medijev, Mediane, se je Ljudmila Novak uvrstila precej visoko med najbolj priljubljene politike v Sloveniji. Glede na raziskave Ninamedie iz sredine julija pa se je evropska poslanka Novakova znašla kar na tretjem mestu, prehitela je tudi trenutnega premierja Roberta Goloba. Ob teh anketah se je novinar Igor Pirkovič na svojem Twitter profilu javno spraševal, kako to, da je Novakova kar tretja najbolj priljubljena v državi. Na njegov zapis se je odzval tudi prvak Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je opozoril, da je to verjetno posledica tega, da je pravzaprav edini kriterji tovrstne “popularnosti” le to, kdo je trenutno najbolj “koristen idiot za izrojeno levico”. Šlo naj bi za to, da hoče levica znova opogumiti Novakovo, da bo ponovno kandidirala na volitvah za Evropski parlament, ki bodo čez slabo leto dni. Tako naj bi jim uspelo do konca uničiti in izpriditi stranko Nova Slovenija. Sicer ne gre prvič za to, da se je v raziskavah Novakova “čudežno” znašla pri vrhu. Že v preteklosti smo bili priča temu, da se je pojavila med najbolj popularnimi političnimi osebnostmi, že čez mesec dni pa je kar naenkrat sploh ni bilo več na lestvici. Tovrstne javnomnenjske raziskave pa vzbujajo še večji dvom zaradi primera pred dvema letoma, ko je iz lestvice Mediane Novakova izginila, Ninamedia pa ji je še vedno “merila” veliko popularnost. “To pomeni, da ta lestvica ni vredna nič. Naredijo arbitrarno. Kot kaže, so dali delat študentom in nekdo, ki to pogleda, če je pravilno za tranzicijsko levico, je bil na dopustu,” je takraten primer komentiral Boštjan M. Turk.
Nasprotovala je Muzeju slovenske osamosvojitve
Zanimivo je, da sploh še kdo smatra Ljudmilo Novak za političarko iz desnice, saj je pravzaprav bližja socialnim demokratom ali vsaj krščanskim socialistom. Kot je bilo že omenjeno, je bila zelo kritična do prejšnje Janševe vlade, pri tem pa ni imela izvirnih pripomb, temveč je le ponavljala argumente takratne leve opozicije. Ne glede na to, da je s tem “pljuvala” posredno tudi po lastni stranki, ki je bila v takratni koaliciji. Nasprotovala je celo ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, češ da ga ne potrebujemo, s čemer je dvignila precej prahu, saj je muzej ne le podpirala, temveč tudi promovirala njena lastna stranka. Takole je izrazila svoje mnenje: “Ne strinjam se, da nekdo temo, kot je denimo osamosvojitev naše domovine, ugrabi, z njo manipulira in si prek manipulacij sam sebi postavlja spomenike. Osamosvojitev je del vseh nas in ne le peščice posameznikov.” Ob tem je tudi namigovala, da se njena stranka sooča s pritiski in celo izsiljevanjem, zaradi česar naj bi podpirala omenjeni muzej. Na družbenih omrežjih je ob tem zapisala tudi: “Za demokracijo in vladavino prava,” znova namigujoč, da naj bi bila ustanovitev takšnega muzeja nekako povezana z domnevnim pomanjkanjem le-teh konceptov v slovenski družbi. Na njeno izjavo se je odzvalo več ljudi, med drugim tudi Janez Janša, ki je opozoril, da je s tem napadla lastno stranko, članstvo in tudi predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojzeta Peterleta ter vse strankarske kolege, ki so tudi sami sodelovali v osamosvojitvi.
Razdiranje politične desnice, podpiranje migracij ter LGBT
Ljudmila Novak tako pravzaprav razdira desnico na slovenskem političnem parketu in že dlje časa povzroča spore, njene “vrednote” pa so očitno bližje levim politikom kot volivcem NSi. Njene izjave škodijo desnici, saj z njimi povzroča prepire med podobno mislečimi ljudmi, medtem ko bi desnica morala biti bolj enotna, saj se sooča z nenehnimi napadi z levice kot tudi z njeno kulturno in družbeno hegemonijo. Po nekaterih trditvah naj bi celo člani njene stranke priznavali, da jih Ljudmila Novak s svojim pristopom, med drugim tudi z nasprotovanjem Janši in stranki SDS, spravlja v zadrego ter škodi celotni desnici. Nova Slovenija se smatra predvsem za krščansko stranko, zaradi česar so levičarska mnenja Novakove res precej nerodna.
Združba evropskih poslancev Ljudmila Novak, Matjaž Nemec in Milan Brglez. Vir: STA
Ljudmilo Novak so osrednji mediji že takrat predstavljali kot eno najbolj priljubljenih “desnih” ali “konservativnih” političark, čeprav je to le še po imenu. Lahko domnevamo, da so s tem hoteli pokazati javnosti, češ, poglejte, celo desni in konservativni politiki nasprotujejo Janezu Janši. Po drugi strani tudi bruseljskim globalistom odgovarjajo po navidezno “konservativni” politiki, ki sicer podpirajo liberalno politiko, in so kritični do voditeljev strank v svojih državah, ki se lahko znajdejo v navzkrižju z Brusljem. Novakova je tako že leta 2019 v Bruslju podprla tudi EU resolucijo v prid LGBT skupnosti, ki je ostro nasprotovala takratnim poskusom poljske vlade, da omejijo teorijo spola v šolah. Lahko domnevamo, da torej Novakova, čeprav prihaja iz vrst krščanskih demokratov, podpira uvajanje istospolne agende v izobraževalne ustanove? Prav tako naj bi Ljudmilo Novak letos sredi Ljubljane oropali nezakoniti migranti, a vendar naj bi o tem molčala. Ne le da ni hotela o tem obvestiti javnosti, tudi na novinarska vprašanja po poročanju spletnega portala televizije Nova24TV ni hotela odgovarjati, temveč jih je napotila na policijo. Pred tem naj bi namreč trdila, da se je rop zgodil že leto in pol nazaj in ne letos. Policija naj ne bi mogla posredovati zapisnika zaradi varovanja osebnih podatkov. Glede na to, da s tovrstnim sprenevedanje pravzaprav posredno ščiti migracije, saj noče razkriti neprijetnih podatkov, povezanih z migranti, lahko domnevamo, da je Novakova naklonjena tudi množičnim migracijam. Na RTV Slovenija je prav tako izjavila, da je bivša nemška kanclerka Angela Merkel hotela biti pač “prijazna”, ko je v Nemčijo leta 2015 spustila množice migrantov.
Ljudmila Novak in Milan Kučan.
Potem ko je Evropski parlament pretresla afera “Quatargate”, povezana s podkupovanjem levičarskih politikov, so se bolj podrobno začele preiskovati tudi druge neprijavljene poti v tujino, med njimi tud pot Ljudmile Novak v Izrael. Zaradi tega se je znašla tudi pod drobnogledom tujih medijev, čeprav je izjavila, da pot ni bila povezana z njenimi poročili v Evropskem parlamentu. Šlo naj bi za pot informativne narave in za “načelno podporo ozaveščanju o holokavstu in prizadevanjem za mir na svetu”. Ob tem naj Novakova ne bi povedala, kako je bila pot financirana.
Oportunizem ali “koristni idiotizem”?
Izraz “koristen idiot” sicer označuje osebe, ki zagovarjajo določeno agendo, brez da bi najbolje razumele, za kaj pravzaprav gre, kot tudi za ljudi, ki jih drugi “vlečejo za nos” in prepričajo, da njim v korist širijo ali podpirajo določene, sicer slabe politične ali druge odločitve. Druga stran kovanca podpiranja škodljivih političnih odločitev, sploh, če so le-te v nasprotju s politično opcijo, kateri naj bi nekdo tudi sam pripadal, pa je seveda oportunizem. V primeru Ljudmile Novak morda ni popolnoma jasno, za kaj gre, vsekakor pa želi tako slovenska tranzitna levica kot tudi bruseljska globalistična klika nadzirati tudi “konservativno” politiko, ter tako preslepiti konservativne in krščanske volivce, da podprejo ljudi, ki bodo zatem poslušno ponavljali liberalne slogane in pomagali levičarjem, da pod pretvezo politične pluralnosti in demokracije ohranjajo svojo hegemonijo. Novakovi se vsekakor očitno “splača”, da kritizira SDS in da kot “konservativka” podpira levičarsko politiko. V zameno ima podporo tranzicijske levice v Sloveniji, ki z njeno pomočjo uničuje Novo Slovenijo.
