Piše: Jože Biščak
Danes smo priča kolapsu energetske pismenosti in razumevanja temeljnih vprašanj trga. Vsem je jasno, da naš evro v denarnici ne seže več tako daleč kot še pred kratkim. In kot kaže, bo samo slabše.
Čeprav se predsednik vlade hvali, da so zneski na položnicah za elektriko septembra celo nižji, kot so bili avgusta, ker je vlada julija določila najvišje cene električne energije za gospodinjstva in male poslovne odjemalce, je bil to poseg na trg, ki ne bo dolgo zdržal. Vprašanje je, koliko časa bodo pri teh cenah vzdržali dobavitelji in proizvajalci električne energije, kajti cena je po podatkih evropskega portala EUEnergy med najvišjimi v Evropi.
Kriv algoritem?
»Podatki so izkrivljeni in neresnični,« poudarja minister za infrastrukturo Bojan Kumer. »Borzne cene se namreč oblikujejo na podlagi avtomatskega algoritma med ponudbo in povpraševanjem.« To seveda drži. Slovenija je kot članica EU del evropskega energetskega trga, kjer se cene električne energije oblikujejo na trgu (ki je v veliki meri reguliran). Res je tudi, da cene oblikuje algoritem na podlagi cen mejnih elektrarn (o čemer smo že pisali). Toda ta algoritem ni loterija, ampak vsebuje spremenljivke, na podlagi katerih se izračuna cena. Predvsem pa velja, da je algoritem enak za vse članice EU. To pomeni, da so se tiste z nižjimi cenami bolje spopadle z energetsko krizo (za katero ni kriva Rusija, ampak »zelena agenda« Evropske komisije) kot Slovenija. Na to je opozoril tudi prvak opozicije Janez Janša, ki je v nedavni izjavi za javnost po končanem skupnem posvetu z vlado dejal: »Tukaj smo apelirali na vlado, da je bolj aktivna, da vrši večji pritisk na tiste, ki imajo v Bruslju v rokah škarje in platno, kajti visoke cene električne energije, ki najbolj prizadenejo vse nas, tako posameznike, gospodinjstva kot tudi gospodarstvo, ne določa trg, ampak v glavnem formula Evropske komisije, s katero je ta želela zmanjšati delež ogljičnih virov v strukturi proizvodnje električne energije.«
Golob in njegova vlada očitno ne delata ničesar, kar bi koristilo Sloveniji. Še več. Sloveniji neposredno škodita. Voditelji Evropske unije so v Bruslju konec preteklega tedna dosegli dogovor o ukrepih za spopadanje z energetsko draginjo. Golob je izjavil, da je »izkupiček (…) popoln« in da je bilo vse, kar je predlagala Evropska komisija, potrjeno. To seveda ne drži. Drugi voditelji (med njimi madžarski premier Viktor Orbán) so se pohvalili, da so za svoje države dosegli izjeme, kar pomeni, da se je Golob slabo pogajal in na koncu očitno popustil bruseljskim globalistom.
Višji davki
Evropska unija (in z njo Slovenija) je pripravila ukrepe za finančno pomoč gospodinjstvom in podjetjem, toda še naprej vztraja pri energetskem prehodu v brezogljično družbo. »Naša dolžnost je, da s tem, ko reguliramo trg znotraj Evropske unije, poskrbimo tudi za to, da so njihovi uvozni stroški obvladljivi, ker se bodo sicer najprej sesula njihova gospodarstva, in to takoj v začetku prihodnjega leta,« je v začetku oktobra dejal Golob.
Bruselj bo tako namenil na stotine milijard evrov, v Sloveniji vlada govori o milijardi evrov, ki bo za blažitev visokih cen elektrike potrebna prihodnje leto. Toda na koncu bodo vse plačali potrošniki (neto davkoplačevalci). Povsem vseeno je, ali plačaš elektriko po realni ceni prek položnice ali z višjimi davki.
Prosti trg
Evropska komisija je že lani, ko so začele naraščati cene, obljubila, da bo formulo izračuna cene električne energije, kjer cena plina, ki je manjšinski energent pri proizvodnji električne energije, določa končno ceno, spremenila do maja letos. To se ni zgodilo. Nasprotno. Vztraja pri politiki obnovljivih virov energije (sončne in vetrne elektrarne), čeprav je Medvladni odbor ZN za podnebne spremembe (IPCC) v zadnjem poročilu priznal, da so njegovi podnebni modeli močno precenili občutljivost podnebja na atmosferski CO2. Zakaj torej nekatere evropske države, vključno s Slovenijo, izvajajo zelene politike, ki zvišujejo stroške energije in bi lahko resno škodovale njihovemu dolgoročnemu gospodarskemu zdravju?
»V resnici smo, ker so naše energetske politike napačno vodene in izkrivljene s politiko, na slabšem, kot če bi pustili, da trg prevlada,« pravi Peter Grossman, upokojeni inženir energetskih sistemov. Po njegovo je edina razumna pot do realistične energetske politike, da dovolimo, da prevladajo sile prostega trga. Slovenija gre po zgledu Evropske unije v nasprotni smeri: v smeri še večje regulacije in energetskega prehoda za vsako ceno.
Uvoz elektrike
Nekatere evropske države se za blaženje energetske krize vračajo k fosilnim gorivom in jedrski energiji, vendar poudarjajo, da gre samo za začasen ukrep. Medtem pa Slovenija ugaša termoelektrarne in jih izklaplja iz omrežja. Tako so sredi oktobra Termoelektrarno Šoštanj (Teš) začasno izklopili iz omrežja. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je ocenil, da so cene na trgu nekoliko padle ter da lahko trenutno proizvede dovolj elektrike, zato je smotrno s premogom varčevati za zimske mesece.
»Premogovnik Velenje nam v tem trenutku ne zagotavlja pogodbenih obveznosti. Elektriko, ki bi jo sicer proizvedli, bo treba nadomestiti na trgu, trenutno so cene relativno ugodne. Če bodo ugodne razmere na trgu, bo izklop trajal dlje,« so za Finance povedali v družbi Premogovnik Velenje. Ker je v remontu tudi krška nuklearka, Slovenija uvaža več kot 75 odstotkov elektrike, čeprav lahko sama proizvede 80 odstotkov elektrike, ki jo potrebuje. To je najbrž razlog za odstop generalnega direktorja Teša Matjaža Voduška, čeprav so iz družbe sporočili, da je odstopil iz osebnih razlogov.
Napad Rusije na Ukrajino je razkril vse energetske politike EU. Čeprav je jasno, da je potreben hiter obrat k fosilnim gorivom, če želi Evropa energetsko preživeti, v Bruslju nadaljujejo z uničujočo politiko zelenega prehoda in pri tem sodeluje tudi vlada Roberta Goloba. To zimo bo stara celina najbrž preživela, drugo bo težko.
Kako naprej?
Obdobje precej idilične podobe skupnega evropskega energetskega trga se torej končuje. In medtem ko druge evropske države težijo k zagotavljanju preskrbe svojih držav, se Golob klanja Bruslju, slovenski uradniki poudarjajo energetsko solidarnost. Kako naprej?
Slovenija mora spremeniti svoj energetski model, prav tako Evropska unija. V nasprotju z vsako logiko je, da razprava o tako pomembni zadevi, kot je energija, zaobide konkurenčnost in velikanske stroške napačnih centralnoplanskih politik. In ne samo to. Napačne politike želijo spremeniti z modelom, ki bo še bolj reguliran. Evropa že danes plačuje najdražjo elektriko na svetu, zelene politike so denimo v Nemčiji podvojile račune gospodinjstvom. Energetski stroški industrije, ki poganja razvoj, so v povprečju presegli 30 odstotkov vseh stroškov in še naraščajo. To je bila neposredna posledica subvencij, stroškov in davkov za zeleno energijo. Zato se je treba odločiti: ali spremeniti energetski model in povečati konkurenčnost evropskega gospodarstva ali pa se bodo podjetja izselila iz Evrope. Prav nobene računice, ki jo prenese zdrava pamet, ne more biti, če EU zmanjša emisije za 10 odstotkov, a se stroški povečajo za 100 odstotkov.
Če je Robert Golob res »Steve Jobs« slovenske energetike, kot pravijo nekateri, bi moral to vedeti. Predvsem bi moral vedeti, če že želi sončne in vetrne elektrarne, tega ne more doseči s sprevrženimi subvencijami in akumuliranimi stroški. Ta model škoduje učinkovitim podjetjem, potuho daje neučinkovitim. To je treba spremeniti ter pomisliti na potrošnike in podjetja, ki prebivalstvu zagotavljajo kruh. Energetska kriza bi morala za seboj pustiti radikalno drugačen sistem od tistega, ki ga je kot zeleni prehod načrtovala EU. Toda najprej se je treba vrniti na fosilna goriva in jedrsko energijo, kar je nekoč že delovalo in zagotavljalo ugodno ceno elektrike za gospodinjstva in gospodarstvo, drugače se bo zgodilo, da kmalu ne bo nikogar več, ki bi lahko plačeval norosti Bruslja. Dodatno tiskanje denarja Evropske centralne banke (ECB), na kar nekateri stavijo, bo stvari samo še poslabšalo.
