Piše: Gašper Blažič
Zgornja Savinjska dolina je tista regija, ki je bila – poleg Gorenjske in Koroške – v nedavnih poplavah najhuje prizadeta. Obsega sedem občin: Mozirje, Nazarje, Rečico ob Savinji, Gornji Grad, Ljubno, Luče in Solčavo. V njej živi nekaj več kot 15 tisoč prebivalcev.
Sanacija od poplav hudo prizadete doline se nadaljuje. Gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, vojakom in številnim prostovoljcem je sicer uspelo sanirati najhujše, a okrevanje bo trajalo dolgo. Še posebej pri podjetjih, ki so morala ustaviti proizvodnjo za dlje časa, bo poslovni izpad zelo velik. Zato je finančna pomoč, ki prihaja iz mnogih držav, nadvse potrebna. Z nekaterimi najbolj nujnimi protipoplavnimi ukrepi bo treba pohiteti, saj se obeta mokra jesen, ko bo nevarnost za poplave znova zelo velika. Prav tako bo treba vzpostaviti prometno infrastrukturo.
Del ceste je odneslo
V občini Luče so v petek, 18. avgusta, dva tedna po usodnih poplavah, začeli graditi zaščitni zid na delu glavne ceste proti Ljubnemu ob Savinji. Omenjena cesta je bila zaradi posledic nedavne ujme tisti čas še vedno zaprta, vodstvo občine pa upa, da bo prometna povezava vzpostavljena v začetku septembra. Z zaščitnim zidom bodo tako uredili enega od treh močno poškodovanih odsekov na glavni cesti, ki vodi iz Ljubnega ob Savinji proti Lučam in naprej v Solčavo. Na tem mestu je namreč voda odnesla 120 metrov ceste. Obnova drugih dveh odsekov je manj zahtevna, zato bo verjetno izvedena še pred dokončanjem omenjenega zidu. »Gre za zid, ki bo služil kot podporni zid za cesto, hkrati pa bo predstavljal protipoplavno zaščito za objekte, ki so bili poplavljeni na območju Strug,« je za STA dejal župan Luč Klavdij Strmčnik. Najhuje je še vedno v vasi Struge, kjer je ujma poškodovala in porušila največ hiš, prebivalci te male vasi (pravzaprav treh zaselkov ob Savinji, kjer je bilo pred poplavami 14 hiš) pa so večinoma razseljeni. Obstaja zelo verjetna možnost, da bodo morali zaradi spremenjenega terena porušiti še tri hiše. Največja težava pa je, ker se lahko tragedija ponovi ob novih obilnih padavinah. Zaradi zakonodaje imajo občine zvezane roke glede protipoplavne zaščite, za to je namreč neposredno pristojna država. Odzvati se bodo morale torej pristojne državne službe, med drugim Direkcija Rs za vode in Direkcija RS za infrastrukturo, in šele potem se bodo stanovalci lahko odločili, kje bodo živeli. »Teh zadev ni mogoče reševati čez noč, ampak jih je treba temeljito premisliti in načrtovati,« pravi župan. Tudi zato so pogovori o zaščitnem zidu trajali nekoliko dlje. »Zdaj je zadeva bolje načrtovana in s tem se vzpostavlja trajna rešitev, ki ne bo omogočila le vnovične vzpostavitve prometne povezave, ampak bo tudi pripomogla k poplavni varnosti,« je še dejal župan.
Vzpostavljajo razdejane prometne poti
Največja težava v Zgornji Savinjski dolini pa je še vedno iskanje začasnih in trajnih rešitev za tiste, ki so ostali brez strehe nad glavo, pa tudi vzpostavljanje uničenih prometnih poti do zaselkov, ki so še vedno odrezani od preostale Slovenije. V minulih dneh so morali tako vzpostavljati tudi električno omrežje, saj so nekatere hiše še vedno odvisne od agregatov. Vodovod sicer deluje, a še vedno priporočajo prekuhavanje vode. To velja zlasti za zgornji del doline v občini Luče. Večji izziv predstavlja iskanje trajne rešitve za nadomestne gradnje, predvsem zaradi nevarnega terena. V tem času so z odredbo občin Luče in Solčava turistične zmogljivosti zaprte (tudi tiste, ki jih poplave niso poškodovale, saj je z avtomobili zelo težko priti do njih). Prek mehanizma EU na področju civilne zaščite so v Slovenijo pripeljali tudi tri montažne mostove, uporabili jih bodo med drugim v Zgornji Savinjski dolini. Ker je bila velika večina objektov, ki so bili poplavljeni, že očiščena, je bilo treba – poleg odvoza odpadkov – objekte tudi razkužiti. Odstraniti je treba tudi plazove in naplavine s kmetijskih površin ter manjših cest. Zaradi zaostrenih razmer obstaja možnost, da se v Zgornji Savinjski dolini novo šolsko leto ne bo začelo 1. septembra, ampak nekoliko kasneje. »To ne bi bilo slabo, saj je pri nas večina učencev vozačev in naše ceste so ta čas res slabe,« je za STA dejal Strmčnik. V nekaterih šolskih objektih so še vedno sedeži štabov civilne zaščite ali skladišča humanitarne pomoči. Nekoliko bolje kaže v občini Gornji Grad, kjer bodo do 1. septembra pripravili osnovne šole za normalno delovanje, čeprav je šolske prostore tudi tam zalila voda. V nedavni ujmi je bilo po zadnjih podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje skupaj poškodovanih 12 vrtcev in 19 osnovnih šol. Ravnateljica OŠ Nazarje in podružnične šole Šmartno ob Dreti Vesna Lešnik je za STA pojasnila, da bodo začeli s poukom 1. septembra v matični šoli, učence iz podružnične šole pa bodo preselili na lokacijo v sosednji stavbi, kjer je gasilski dom. »Druga nadomestna lokacija za vrtčevske otroke je v zgornjih prostorih šole, kajti spodnji so zelo poškodovani in jih sanirajo. »Otrok nismo želeli premestiti v centralno šolo in vrtec v Nazarje, da ne bi naredili še več zmede, kot je že zaradi poplav,« je dodala. Vlada pa naj bi pretehtala možnost izobraževanja na domu, če učenci ne bi imeli dostopa do šole.
Bolj kot prostovoljce potrebujejo gradbene stroje
V občini Ljubno ob Savinji pa se po besedah župana Franja Naraločnika ta čas najintenzivneje ukvarjajo z odstranjevanjem odpadkov, ki so jih zbrali s poplavljenih območij in jih zdaj pospešeno odvažajo, da ne bi predstavljali tveganja za zdravje in okolje. V omenjeni občini je še vedno neprevoznih več lokalnih cest, ki jih zdaj zasilno popravljajo, da omogočijo normalno oskrbo prebivalcev. Nekaj težav je prejšnji teden še vedno bilo tudi na vodovodnem omrežju. Razseljene družine se počasi vračajo na svoje domove, kolikor so primerni za bivanje, nekateri pa v začasna zatočišča. Kot mogoča rešitev ponujajo tudi prazne hiše, ki bi jih občina pomagala obnoviti. V Gornjem Gradu, kjer je reka Dreta poškodovala vse lokalne mostove, pospešeno čistijo njeno strugo, da bi preprečili poplave ob morebitnih novih nalivih. Tam potrebujejo predvsem gradbene stroje, zato so število prostovoljcev omejili. Prav tako se nadaljuje sanacija zaprtih cest in odvažanje odpadkov, za katere je treba urediti posebno odlagališče. Na območju občine Gornji Grad naj bi bilo uničenih okoli sto stanovanjskih hiš. Eno od družin so naselili v občinsko stanovanje, druge so pri sorodnikih. Žal je ujma močno prekrižala načrte za graditev obvoznice v Gornjem Gradu, kjer je bilo že vse pripravljeno za betoniranje viadukta, vendar je voda odnesla del konstrukcije, kar je povzročilo milijonsko škodo in tudi velike zamude.
Odpadkov je ogromno
Prvi najtežji tedni so torej za nami. Sedaj bo šele znano, kako se bo sanacija lahko nadaljevala. V občinah Mozirje in Nazarje so s pomočjo številnih prostovoljcev v zadnjih dneh sicer očistili večino poplavljenih objektov in opravili najnujnejša dela. Pojavlja pa se nov izziv, in sicer za občino Braslovče, ki je imela več kot 250 poplavljenih objektov. Zaradi tega je tudi odpadkov zelo veliko. Prav tako v Nazarjah. »Imeli smo ogromno pomoči prostovoljcev in zato smo veliko že postorili. Sanacijski ukrepi, kot so čiščenje vodotokov in obnova cest, nas seveda še čakajo, a osnovne stvari, kot je odstranjevanje odpadkov iz poplavljenih objektov in čiščenje mulja, smo opravili, bolj ali manj je vse v grobem počiščeno,« je za STA prejšnji teden dejal župan občine Nazarje Matej Pečovnik. Prevoznost cest so v občini Nazarje večinoma vzpostavili že dan ali dva po poplavah. Oskrba z vodo je vzpostavljena, a je nujno njeno prekuhavanje. Domovi niso tako ogroženi, da bi morali za občane nujno iskati nadomestne lokacije za graditev, so se pa nekatere družine začasno preselile k sorodnikom ali nadstropje više, dokler se kleti in pritličja, ki so bili poplavljeni, ne posušijo in prenovijo. V prihodnje bi lahko nekateri po Pečovnikovih besedah razmišljali o selitvi, saj jim je hiše že večkrat poplavilo, zato občina preučuje mogoče lokacije. Veliko je vprašanj, kako bodo poslovala podjetja, ki so bila močno oškodovana, pa tudi kako dolgoročno urediti graditev novih hiš, saj je sedaj okoli deset hiš v občini Mozirje, ki zaradi spodjedenosti terena in iz drugih razlogov niso več primerne za bivanje.
V Braslovčah bi selili prebivalce v novo naselje
Občina Braslovče se prav tako spopada z izzivom, kako preseliti del naselja, ki je na zelo nevarnem poplavnem območju. Zaradi ujme so že sedaj morali preseliti kar 73 družin. Nekaj jih je v občinskih stanovanjih, drugi so pri sorodnikih ali prijateljih. Po besedah župana Tomaža Žoharja je nujno praznjenje greznic, ker so polne mulja, opravljajo pa tudi že nujna sanacijska dela na porečju reke Savinje, da ob morebitnem novem deževju preprečijo poplave. Občina medtem išče trajne rešitve. »Imamo identificirano lokacijo za nadomestno graditev, ki pa še ni potrjena, saj so potrebne nadaljnje analize. Verjetno bomo selili dve naselji z namenom zagotovitve dolgoročne poplavne varnosti na celotnem porečju reke Savinje,« je za STA dejal Žohar. Zelo dobrodošla je po njegovih besedah tudi psihosocialna pomoč na terenu, saj so ljudje obupani. K omenjeni pomoči poziva tudi Škofijska Karitas Celje. V sami občini bi sicer morali preseliti okoli 150 hiš z območja, kjer bi zgradili suhe zadrževalnike, ki bi pripomogli k širši poplavni varnosti. »Iščemo optimalne rešitve, da socialno in finančno pomagamo vsem ljudem, ki so ostali brez domov. In drugo, da izvedemo ukrepe, ki dolgoročno pripomorejo k poplavni varnosti na celotnem porečju reke Savinje, od Solčave do Laškega. Da se to nikoli več ne ponovi,« je o trenutnih aktivnostih občine dejal župan občine Braslovče Tomaž Žohar. Kot pravi, reka Savinja potrebuje svoj prostor, zato v sodelovanju s stroko, ministrstvom za naravne vire in prostor, direkcijo za vode in s hidrologi iščejo optimalne rešitve. Edina prava pot je po njegovem mnenju ta, da se Savinja na določenih mestih v primeru velikih voda kontrolirano razliva. In prvo tako razlivno območje je, kot je dejal, prav tam, kjer je zdaj poplavilo in kjer se je reka vedno razlivala. »Slovenija je naredila napako, ko je v preteklosti urbanizirala območja, kjer so imeli vodotoki razlivna območja v primeru velikih voda. Mi želimo to popraviti. Po drugi strani pa pomagati vsem, ki so ostali brez domov,« je poudaril. Zato načrtujejo, da bi preselili dve naselji na levem in desnem bregu Savinje na območju gmajn v kraju Letuš, kjer je okoli 150 hiš. Preselili bi jih na drugo območje v občini, ki je potresno varno in varno tudi pred poplavami, je dejal. Po neuradnih informacijah portala N1 bodo novo naselje zgradili na območju naselja Rakovlje, a župan o točni nadomestni lokaciji še ne govori, ker po njegovih besedah še ni potrjena. Ker pa so bili od leta 1990 že štirikrat poplavljeni, velika večina občanov podpira reforme glede ureditve struge Savinje.
Začenja se tudi vzorčenje tal
Glede na to, da so poplave prinesle tudi onesnaženje kmetijskih površin, je Agencija RS za okolje določila 21 merilnih mest v porečjih rek Sore, Pšate, Kamniške Bistrice, Gradaščice, Save, Savinje, Drave, Mure in Meže. V odvzetih vzorcih bodo iskali vsebnost kovin in mineralnih olj. Z vzorčenjem so že začeli. Voda, ki je poplavila območja in prostore, je namreč onesnažena, ker so v njej lahko kanalizacijska voda, odpadki, trupla živali, nevarne snovi, večji predmeti in blato, so kmalu po poplavah opozorili pristojni. Zato so na agenciji pripravili načrt preglednega monitoringa tal in voda po poplavah. Pri izboru merilnih mest so upoštevali več kriterijev, med njimi območje poplave, rabo tal ter obstoječe podatke o onesnaženosti tal. Izbrana vzorčna mesta so reprezentativna za širše območje ter obsegajo kmetijsko in stanovanjsko rabo, so sporočili z agencije. Na vseh vzorčnih mestih bodo odvzeli vzorce v nanesenem mulju in v tleh, analize vzorcev pa izvedli na vsebnosti kovin in mineralnih olj. Z vzorčenjem so že seznanili tudi občine. Z odvzemom vzorcev v nanesenem mulju in v tleh se bo omogočila ločena interpretacija rezultatov za mulj oziroma za tla. Vzorčenja pa ne bodo izvedli v povirnih delih rek, saj je tam v večini primerov prihajalo do odnašanja materiala. Dodatno analizo načrtujejo na površinskih vodotokih. V tam odvzetih vzorcih bodo izvedli analize kovin, mineralnih olj in identifikacijo organskih spojin. S slednjo bodo iskali morebitne ostanke nevarnih organskih spojin, ki bi lahko stekle v vodotoke, so še pojasnili na agenciji.
