Piše: Luka Perš
“Pravljica o ljudskih donacijah za STA je lažna novica. Ljudje niso zbrali niti za sindikalni piknik in to se da preprosto preveriti – z objavo onih, ki so donirali več kot 100 evrov. Toda tam bi bila transparentna prepletenost glob.države, politike in medija. Zato tega ne bo,” je še eno prevaro osrednjih medijev razkril član Sveta za debirokratizacijo Tomaž Štih.
Slovenska tiskovna agencija je razglasila, da je v tednu dni zbrala 189 tisoč evrov. Ne glede, da so se v osrednjih medijih hvalili z danim izkupičkom sta politični analitik Tomaž Štih in medij Požareport razkrila, da gre za še eno dobro “prevaro”. V preteklem tednu smo spremljali veliko oglaševalsko akcijo v osrednjih slovenskih medijih, ki so pozivali državljane, da naj preko sms donacij donirajo za Slovensko tiskovno agencijo.
Požareport razkriva, da je zbrani znesek v višini 189 tisoč razmeroma visok. Boljši poznavalci medijske scene so tako prepričani, da ni možno tega zneska zbrati zgolj s sms donacijami. Društvo novinarjev Slovenije poziva, da mora lastnik, Vlada RS plačati svoje obveznosti do STA, ne glede če vodstvo STA izpolnjuje svoje pogodbene obveznosti in dolžnosti. V največjem novinarskem društvu so po besedah Požarja razkrili, da gre za skoraj identični mesečni znesek Vlade RS, ki ga je v preteklosti nakazovala v STA. “Zaradi vsega tega bi bilo izjemno zanimivo videti transparetni seznam vsaj tistih “večjih” donatorjev,” poziva na transparetnost sedanjega vodstva STA novinar Bojan Požar.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs razkril, da je z lahkoto razkriti donacije javnih uslužbencev z državnimi telefoni
Na donatorsko akcijo se je na družbenem omrežju Twiter odzval notranji minister Aleš Hojs. Del slovenske javnosti se je zelo razhudil, ko se je izvedelo, da so se opozicijski poslanci levih strank hvalili po omrežjih, kako so donirali za STA. Hitro se je ugotovilo, da je šlo spet za nepotrebno trošenje davkoplačevalskega denarja. “Vse donacije, ki so bile na STA plačane iz službenih telefonov v javni upravi, morajo refundirati posamezniki, ki so “donirali”. Iz svoje neto plače. Donacije so na računih iskazane ločeno, zato minister za javno upravo Boštjan Koritnik ne bo imel težkega dela,da naroči spremljanje in refundacijo,” je hitro razkril potratne javne uslužbence Hojs.
Osrednji mediji že dlje časa vodijo kampanjo proti t.i. “lažnim desnim trolom” na omrežju Twiter. V svoji obskurnosti so šli tako daleč, da so nekatere uporabnike označili kot del konspiratovne zarote v režiji največje slovenske vladne stranke. Hitro se je izkazalo, da gre za še eno iz vrst umetno skonstruiranih afer. Zelo radi pa molčijo, ko se enaka zadeva razkrije med levo nazorskimi uporabniki tega družbenega omrežja. Vsi se še zelo dobro spominjamo uporabnice Maja Kocijančič, s katerim naj bi upravljali člani leve opozicijske stranke SAB.
Težava osrednjih medijev predstavlja omrežje Twitter. Po ocenah Mediane ga uporablja med sedem do deset odstotkov populacije v Sloveniji. Na njem pa prevladujejo večinoma tisti, ki imajo drugačna nazorska mnenja in prepričanja od osrednjih medijev. Zato se velikokrat zgodi, da bombastična novica dominantnih medijev pade v vodo še preden se sploh dobro prime. Tako je na Twiterju čudno donatorsko akcijo za STA razkrinkal eden prvih twiterašev v Sloveniji, Tomaž Štih.
“Medije lahko financira vsak. Brez opravičevanja,” je neposreden član Vladnega sveta za sprejemanje protikoronskih ukrepov
Izkazala se je že ničkolikokrat dvoličnost levih opozicijskih politikov. Prav slovenski evropski poslanci iz vrst levih strank so v Evropskem parlamentu se zavzemali zato, da se medijev ne sme financirati razkriva član vladnega sveta za protikoronske ukrepe. Le kako bi reagirala njihova dežurna vidna evropska političarka, podpredsednica EK Vera Jourova. Le ta je politikantsko sledila taktiki slovenskih dominantnih medijev. V naših člankih smo velikokrat sledili, da so večinski mediji delujejo v interesu tranzicijskega omrežja.
V Sloveniji imamo več kot 2500 registriranih medijev. Proračunska sredstva pa vseh trideset let slovenske samostojnosti dobiva le izbrana peščica medijev. “Medije lahko financira vsak. Brez opravičevanja! Točno to pravico do širjenja idej pokriva svoboda govora in tiska. Ampak, če eni kritizirajo druge, naj zanje veljajo ista pravila,” zaključi Štih.
