13.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 26 septembra, 2022

Zdravstvena stroka soglasno: Žal smo priča poskusu popolnega prevzema zdravstva, ki ga želi izvesti skrajna Levica

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)

“Bodoči zdravstveni minister Bešič Loredan ima morda iskren namen, ki pa ga bo zelo težko uskladil z zapisano usmeritvijo koalicije, ki je diametralno nasprotna temu, kar govori in kar je delal kot zdravnik,” meni zdravnica Tina Bregant. 

Najverjetnejši prihodnji minister za zdravje in podpredsednik vlade bo Danijel Bešič Loredan. V torek je gostoval v Odmevih na RTVS pri novinarju Igorju E. Bergantu. Kot so napovedali, naj bi se v prvi vrsti osredotočil na reševanje koronavirusne problematike, pomanjkanjem osebnih zdravnikov in odpravljanjem čakalnih vrst, saj naj bi bile razmere v tem trenutku popolnoma nevzdržne. V oddaji je bilo navedeno, da pacienti na specialistični pregled čakajo tudi po šest let, na pregled pri osebnem zdravniku pa po dva tedna. Prihaja celo do naknadnega premikanja datumov za operacije, tudi za dve leti. Ključno bi bilo dvigniti plače terapevtom in fizioterapevtom, radiologom, laboratorijskim delavcem in farmacevtom, ki so bili v prvem sklopu pogajanj z vlado izpuščeni.

Dolgotrajna oskrba se bo umestila pod okrilje enega – zdravstvenega ministrstva, med sistemskimi rešitvami pa je tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter popolna ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Obenem se v obdobju dveh let načrtuje ukinitev popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih, kar je že naletelo na ostro odzive mladih zdravnikov. Za zadržanje zdravnikov v javnih zavodih je ključno zagotavljanje boljših delovnih pogojev. Predvidena je še ustanovitev Urada pacientovih pravic, Sklada za izjemne primere, ureditev področja duševnega zdravja in pridelava medicinske konoplje pod okriljem države.

Čakalne vrste v javnem zdravstvu so za paciente pereč problem. (Foto: STA)

Bešič Loredan je glede jesenskih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa dejal, da če se nam tudi tokrat ponovi jesen, podobna tistima iz preteklih dveh let, bo konec javnega zdravstva, kakršnega smo imeli. Celo poletje nameravajo pripravljati ustrezno strategijo. Cilj je, da se zdravljenje covida-19 umesti v obstoječi zdravstveni sistem in da se vse paciente obravnava enako. V začetku septembra bo predstavljena strategija, od katere ne bo odstopanj in jo bo vodil NIJZ, predvsem pa se ne bo spreminjala iz tedna v teden. Obveznega cepljenja, tudi za starejše, zagotovo ne bo, bo pa podrobnejša strategija v zvezi s področjem predstavljena naknadno. Ubrati nameravajo pozitiven pristop spodbujanja zlasti za rizične skupine.

Načrtuje se ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja
“Družinski zdravniki že dajejo predloge, ki niso bili nikoli v celoti upoštevani, sedaj pa jih bomo skušali upoštevati v maksimalni možni meri skozi interventni zakon, skozi ukrepe. Nenazadnje v ta namen dajemo 500 milijonov evrov v 18 mesecih. Zakaj? Zato, da poženemo zdravstveni sistem do zgornjih meja, da vidimo, koliko zmore, da bodo vse storitve plačane po realizaciji, da bodo primarni zdravniki imeli administrativno pomoč in se bodo ukvarjali z zdravljenjem …” Glede predolgih čakalnih dob je poudaril delno pomanjkanje denarja in slabo ter neracionalno vodenje.

Vzajemna, slika je simbolična. (Foto: STA)

Podrobnosti  glede preoblikovanja zdravstvenega zavarovanja še ni mogel razkriti, je pa dejal, da bodo prihodnje leto in pol oziroma dve iskali sistem, ki bi ga lahko najbolje umestili v slovenski zdravstveni sistem. Ključno je še, da uspejo zbrati 600 milijonov evrov in da posledično ukinejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Hkrati nameravajo v javnih ustanovah zagotoviti enake delovne pogoje kot v zasebnih. Zdravnik bi lahko delal dopoldne, popoldne, bil bi enako plačan. Posledično ne bo več potrebe, da bi si nek zdravnik želel delati izven javnega zavoda. Napovedal je tudi združitev socialnega in zdravstvenega dela dolgotrajne oskrbe “pod eno streho”.

Nas imajo za norca? Obstaja velikansko neskladje med koalicijsko pogodbo in željami Bešič Loredana
Svoj komentar je podala poslanka SDS Jelka Godec“Gospod Danijel Bešič Loredan je zaenkrat še kandidat za zdravstvenega ministra, ne pa minister, čeprav v medijih nastopa, kot da bi bil minister. Njegova stališča in predloge s področja zdravstva bomo ocenjevali po zaključenem zaslišanju na pristojnem delovnem telesu v Državnem zboru.” Svoj videnje je predstavila tudi Tina Bregant, specialistka pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine in nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za zdravje: “Gospoda Bešiča osebno ne poznam. Vem pa, da je zdravnik z izkušnjami, ki jih je pridobil tako doma kot na tujem in da je pred leti celo zbiral podpise za odstop ministrice Milojke Kolar Celarc.”

Milojka Kolar Celarc (Foto: STA)

“Ona je tedaj predlagala nekaj za zdravnike precej škodljivih zakonov, med drugim zakon o zdravniški dejavnosti, zakon o zdravniški službi.” Predlagala je tudi ukinitev dopolnilnega zavarovanja, kar ni bilo uspešno. In dejansko je zanimivo, celo zaskrbljujoče neskladje med tem, kar bodoči minister govori osebno in kar je tudi počel kot zdravnik, in tem, kar je bilo s konsenzom strank zapisano v koalicijsko pogodbo. “Prav to neskladje je nenavadno, pravzaprav celo skrbi. Ker to pomeni sledeče: ali je koalicijska pogodba “potempkinova kulisa” in je zgolj všečna, vsebinsko pa povsem nepomembna, torej se bo vsebino delalo drugje. V ozadju je tista prava, globoka, netransparentna država, ki drži oblast. Lahko bi kdo celo rekel, da nas imajo za norca in da gre za predstavo za javnost.”

Javno zdravstvo se bo zrušilo, mladi specialisti pa postali prekarni delavci pri zasebnikih
“Druga možnost pa je, da gospod Bešič sploh ni sodeloval pri pisanju pogodbe ali pa je morda ni prebral v končni obliki.” Bregantova celo domneva, da ima Bešič Loredan iskren namen, ki pa ga bo težko uskladil z zapisano usmeritvijo koalicije, ki je diametralno nasprotna temu, kar govori in kar je delal kot zdravnik. Odzvala se je tudi na napoved ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Bregantova meni, da pol milijarde evrov ni ravno malo denarja in da se pojavlja resno vprašanje, kjer bomo dobili ta denar, če ukinemo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Morda prek dodatne obdavčitve dela? In če so nekateri prepričani, da dopolnilnega zavarovanja ne potrebujemo, so v zmoti. Obvezno zavarovanje je namreč delež storitev preložilo na dopolnilno zavarovanje (okoli leta 2006). Začelo se je dogajati, da je tisti, ki je bil brez dopolnilnega zavarovanja in je pristal v bolnišnici, moral doplačati precejšnji znesek.

Nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje Tina Bregant (Foto: STA)

Dotaknila se je tudi področja urejanja dela v javnem in zasebnem zdravstvenem sektorju. Ukrepi, ki so zapisani v koalicijski pogodbi, pa bodo vodili v odliv najboljših, mladih specialistov (ne mladih zdravnikov, ki se še učijo, ker ne morejo delati nikjer drugje kot v javnem zdravstvu), ki bodo odšli zaradi višje plače (vaba, ki jih bo peljala ven iz javnega zdravstva) k zasebnikom. Javno zdravstvo se bo porušilo, obenem pa se bo ukinilo še dopolnilno zavarovanje. In pri privatnikih, ki so lastniki koncesij, bodo zdravniki zaposleni kot navadni prekarni delavci, zasebniki pa bodo imeli dobiček.

Covid je postal endemija: z njim naj se ukvarja stroka
In prav tega, kar je ključno, se ne problematizira. In dokler se tega ne bo problematiziralo, nas bo peljalo v razpad javnega zdravstva. Glede “zaganjanja panike” in drugačnega reševanja epidemije v jeseni kot v času vlade Janeza Janše pa je dejala, da je covid-19 že postal bolezen na nivoju gripe, prehladnega obolenja (zaradi samega seva omikron, precepljenosti in prebolelosti), s katerim je prav, da se ukvarja stroka, NIJZ. Iz pandemične smo dobili endemično obliko bolezni, predvsem pa imamo več kot dveletne izkušnje, kar zadevo močno spremeni.

“Uprimo se poti, ki nas pelje v smer Sovjetske Zveze!”  
Svoje videnje razmer je predstavil tudi infektolog Federico Potočnik“Novo vlado bomo sodili po dejanjih. Zaenkrat je edini oprijemljiv izdelek koalicijska pogodba, ki najbolj spominja na prepisan program stranke Levica.” Kot državljan in kot zdravnik je Potočnik razočaran, ker je vizija te skrajne stranke škodljiva za slovensko zdravstvo in celotno družbo. Upanje prinaša kandidat za ministra dr. Bešič Loredan, čeprav se boji, da bo njegovo delo regulirano s strani koalicijskih partnerjev. Napovedani ukrepi imajo skupno značilnost, da zmanjšujejo osebno svobodo in izbiro.

Federico Potočnik (foto: Fb)

Prepoved popoldanskega dela pomeni manj svobode pri urejanju delovnega razmerja. Zvišanje davkov v praksi pomeni, da bo vlada vzela državljanom več denarja in ga zapravljala po svoje. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bi zbrisalo tisto malo izbire, ki jo sistem še premore. Centralizacija nabav in drugih storitev pa ni nič drugega kot to, da odločanje prevzame center, ostali pa postanemo odvisni od njihovih navodil, kar nikakor ne krepi osebne odgovornosti in aktivnega državljanstva. “Žal smo priča poskusu popolnega prevzema zdravstva, ki ga želi izvesti skrajna levica, ki je komaj prišla v Državni Zbor. Mislim, da je dolžnost vseh poštenih ljudi, da se upremo poti, ki nas pelje v smer Sovjetske Zveze,” je še opozoril Potočnik.

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine