Piše: J.S.
Vrhovno in Ustavno sodišče sta teptala pravice invalidov, je razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Zaušnica vrhovnemu sodniku Eriku Kerševanu. To je tudi zaušnica takratnima vladama: Mira Cerarja in Marjana Šarca
ESČP je razsodilo, da je Slovenija diskriminirala Franca Toplaka in Iztoka Mraka, ko jima Vrhovno in Ustavno sodišče nista obravnavala njunih prošenj za prilagoditev volišč pri referendumu o družinskem zakoniku leta 2015 in evropskih volitvah leta 2019.
Toplak in Mrak, oba uporabnika invalidskih vozičkov, sta pred referendumom o Družinskem zakoniku leta 2015 prosila za prilagoditve volišč. Vrhovno sodišče, poročevalec je bil Erik Kerševan, je odločilo, da volivci nimajo pravice zahtevati prilagoditev volišča vnaprej, ampak šele po volitvah. Nobeno sodišče v Sloveniji ni pristojno za takšne spore, so leta 2016 zapisali Kerševan in vrhovni sodniki.
Bizarno sodbo, ki odreka dostop do sodišča, je pravna stroka kritizirala že takrat. Upravni oddelek, ki je sodbo spisal, je vodil tedanji in sedanji predsednik Državne volilne komisije Peter Golob.
Kljub glasnim opozarjanjem pravne stroke Ustavno sodišče ni oapzilo kršitev Evropske konvencije za človekove pravice in ni sprejelo v obravnavo ustavnih pritožb obeh pritožnikov. Člani upravnega senata Ustavnega sodišča, ki niso znali pravilno razlagati konvencije, so bili Špelca Mežnar, Etelka Korpič Horvat in Matej Accetto.
Sodišče v Strasbourgu je odločilo, da je Toplaku in Mraku Slovenija zaradi dkskriminatornih odločitev Vrhovnega in Ustavnega sodišča kršila pravice. Vsakdo ima pravico do pravnega sredstva s preventivnim učinkom, kar pomeni, da mora volivec imeti možnost vnaprej zahtevati dostopno volišče, je zapisalo evropsko sodišče.
“Evropska zaušnica sodniku Eriku Kerševanu,” je sodbo komentiral Jurij Toplak, profesor prava na Alma Mater Europaea in gostujoči profesor na univerzi Fordham v New Yorku.
“Sodba je pomembna tudi, ker je ESČP prvič razširilo svojo pristojnost na referendume. Doslej se z referendumskimi spori ni ukvarjalo in je vsakič pojasnilo, da se omejuje na parlamentarne volitve,” je povedal Slavko Vesenjak, ki je zastopal oba pritožnika.
Franc Toplak je leta 2019 umrl in ni dočakal pravice, sta pa njegovi hčeri nadaljevali postopek v njegov spomin.
“Hvaležna sem evropskemu sodišču in vsem sodelujočim za vsa leta dokazovanja krivic v imenu očeta Franca Toplaka. Ena najpomembnejših pravic človeka je volilna pravica, ki nam daje svobodo in pravico odločanja; vsak glas šteje in vsi glasovi morajo biti obravnavani enakopravno. Začne pa se z dostopom na volišče in sodišče,” je povedala za Nova 24 TV hči Nataša Toplak.
V prid Toplaka in Mraka so pri sodišču v Strasbourgu nastopile tudi Pravna fakulteta Harvard, univerza NUI Galway, Zagovornik načela enakosti in mednarodna organizacija Equinet.
