Piše: Vida Kocjan
Neto plače zaposlenih pri pravnih osebah (v gospodarstvu) so se v času Golobove koalicije (Svoboda, SD in Levica) realno znižale. Posledično so v čedalje težjih razmerah tudi upokojenci. Edino zaposleni v javnem sektorju naj bi bili na boljšem, pa še to je vprašanje, če vsi. Vlada zavaja, da so bruto plače višje, pri tem pa zamolčijo, za koliko so ljudi prikrajšali zaradi višjih davkov in prispevkov.
Slovenija je v letu 2025 po opozorilih fiskalnega sveta ustvarila 1,7 milijarde evrov primanjkljaja državnega proračuna. Po zamislih zdajšnje vladajoče koalicije naj bi se javnofinančni primanjkljaj v prihodnjih dveh letih še povečeval, na približno 2,1 milijarde evrov letno. In to kljub zvišanju davčnih obremenitev.
Brezglavo zapravljanje vladajoče elite narašča. Podatki pa kažejo, da se kljub zvišanju davčnih stopenj zmanjšujejo proračunski prilivi iz trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb. Prihodki se torej znižujejo, davčno obremenjevanje gospodarstva in prebivalstva terja svoj davek.
Nasprotno pa se povečujejo javnofinančni odhodki. Najbolj in zelo hitro se povečujejo stroški dela, financirani iz državnega proračuna. Zgolj v letu 2025 so bili ti, glede na leto 2024, višji za 600 milijonov evrov. To pomeni, da je bilo lani za plače v javni upravi porabljeno 14,1 odstotka več denarja kot leto pred tem.
Takoj udarili po žepih zaposlenih
Vendar pa neto plače niso zrasle toliko, kot se je povečala masa plač. Zdajšnja vladajoča koalicija (Svoboda, SD in Levica), za katero državljani čedalje bolj upajo, da se poslavlja za vedno, je takoj po imenovanju leta 2022 izničila takratno dohodninsko zakonodajo. Po takrat veljavnem zakonu bi se splošna davčna olajšava postopoma letno povečevala. To pomeni, da bi bila neto plača vsako leto višja. V letu 2025 bi vsak zaposleni prejel že eno neto plačo več. Golobovi so dodatno sprejeli še sklep, da se dohodninska lestvica v letu 2023 ne bo usklajevala.
V nadaljevanju je vlada plače dodatno obremenila z obveznim zdravstvenim prispevkom in prispevkom za dolgotrajno oskrbo. Pri obveznem zdravstvenem prispevku je nekdanji prostovoljni prispevek spremenila v obveznega in nato še povečala znesek. Pri prispevku za dolgotrajno oskrbo pa je obremenila bruto plače, tako na ravni delodajalcev kot zaposlenih (skupno za dva odstotka).
Z vsem tem so močno posegli v neto plače, ki so zaradi tega bistveno nižje, kot bi lahko bile. Udarili so po vseh, izpostavimo pa zaposlene, ki prejemajo minimalno plačo. Te so v treh letih opeharili za približno 2.100 evrov neto. Neto minimalno plačo pa so zgolj v letu 2025 znižali za 515 evrov neto (43 evrov mesečno).
Robert Golob in njegovi se danes sicer hvalijo, da je bil dvig povprečne bruto plače v Sloveniji v njegovem času (do septembra 2025) zelo visok. O tem pričajo tudi številni (že predvolilni) panoji po Sloveniji. Manipulirajo z bruto plačami, visoke davke in zato nižje neto plače pa zavestno spregledajo. Dokaz za to so podatki Statističnega urada RS (Surs), ki jih objavljamo posebej.
Dodaten udarec: visoka inflacija
Dodajmo še, da je bila inflacija v času Golobovega vladanja visoka. Posledično so realno neto plače nižje. Na slabšem so tudi upokojenci. Po nekaterih izračunih so je standard upokojencev v času Golobove vladavine znižal za okoli 30 odstotkov v primerjavi z drugimi. V to so vštete nižje pokojnine, kot bi bile sicer, pa tudi visoka 23- do 27-odstotna inflacija. Prag tveganja revščine v Sloveniji je okoli 980 evrov, kar dve tretjini upokojencev prejema nižje pokojnine od tega zneska. Stanje je res alarmantno. Podatki o revščini so za leto 2024, ko je stopnja tveganja revščine znašala 13,2 odstotka. To pomeni, da je približno 276 tisoč oseb živelo pod tem pragom. Revščina je bila večja kot leto pred tem.
Uradni podatki za leto 2025 še niso javno objavljeni. Surs jih običajno objavi šele februarja ali marca naslednje leto. Po ocenah pa bo zelo verjetno prag za leto 2025 spet višji (glede na rast plač in dohodkov v letu 2024), predvidoma od 1.030 do 1.080 evrov za enočlansko gospodinjstvo. Kot kaže, se je stopnja revščine tudi lani povečala.
Velik udarec za prejemnike minimalne plače
– Neto minimalna plača, ki je bila za leto 2025 določena v višini 930 evrov, se je v obdobju enega leta zaradi dodatnih davčnih obremenitev zmanjšala na 887 evrov. To je 43 evrov na mesec oziroma 516 evrov na leto.
– V obdobju 2023–2023 se je skupna davčna in prispevna obremenitev dela povečala za 3,2 odstotne točke. Prav zaposleni z minimalno plačo so bili med najbolj prizadetimi, saj so v tem obdobju zaradi davkov in prispevkov (vključno z dodatkom za dolgotrajno oskrbo) izgubili približno 2.100 evrov neto v treh letih.
Vir: GZS
Janez Janša: »Dobesedno se norčujejo iz vas«
Predvolilne hvalisave panoje vladajoče koalicije na čelu z Robertom Golobom o dvigu bruto plače v njihovem času je na družbenih omrežjih komentiral tudi Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke. Spomnil je, da bruto plače sestavljajo neto plače in prispevki. »Golob se hvali s tem, da je predvsem povišal davke, s katerimi je obremenil plače. Da o inflaciji ne govorimo. Dobesedno se norčujejo iz vas.« Janša je objavil tudi statistične podatke o povprečnih mesečnih plačah pri pravnih osebah v Sloveniji. To so tiste plače, ki jih prejemajo zaposleni v gospodarstvu in ne v javnem sektorju. V obdobju od maja 2022 do septembra 2025 so se neto plače pri pravnih osebah povečale za 21,2 odstotka. Kumulativna rast cen (inflacija) v tem obdobju pa je bila 23- do 27-odstotna.
Plače zaposlenih pri pravnih osebah realno nižje
Neto plače zaposlenih pri pravnih osebah oziroma v gospodarstvu so se v obdobju Golobove koalicije realno znižale. Zaposleni imajo v žepih manj. S tem, da statistični podatki ne zajemajo tudi prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki ga vsak prisilno plačuje od neto plače.
