Piše: Vida Kocjan
Upokojenci so v času zdajšnje vlade ena najbolj ranljivih skupin v slovenski družbi. Kljub dolgoletnemu delu in prispevkom v pokojninsko blagajno se mnogi med njimi danes soočajo z revščino, s socialno izključenostjo in z negotovostjo.
Kar 58 odstotkov vseh upokojencev prejema pokojnine pod pragom tveganja revščine. Realnost upokojencev pod zdajšnjo vlado je tako vse prej kot rožnata.
Že takoj so jih opeharili
Vlada Roberta Goloba je tako upokojence kot invalide opeharila za 4,5-odstotni dvig pokojnin in nadomestil. Zneski so bili v letu 2023 za toliko realno nižji, vlada je nato sprejela sklep in obljubila, da bodo pokojnine in nadomestila višji za 4,5 odstotka. Za toliko torej, kot so takrat dvignili plače v javnem sektorju. Nič od tega se ni zgodilo, vlada ni izpolnila niti lastnih sklepov in zavez. Proti je bila nato tudi celotna koalicija.
Javno sta povečanje pokojnin in nadomestil obljubila premier Robert Golob (24. oktobra 2022 v državnem zboru) in Luka Mesec (sklep vlade je javno potrdil 27. oktobra 2022).
Z novim zakonom bo revščina še večja
Več kot polovica vseh slovenskih upokojencev prejema pokojnino pod pragom revščine. Med njimi so tudi takšni, ki so delali in plačevali prispevke polnih 40 let. Vlada pa pripravlja novo pokojninsko reformo, ki bo poslabšala tudi stanje prihodnjim upokojencem. Napoveduje se namreč dodatno zaostrovanje upokojitvenih pogojev z zvišanjem starostne meje, nižanjem pokojnin, s črtanjem izredne uskladitve, ki je v zakonu naj ne bi bilo več. Redna uskladitev naj bi bila po napovedih vezana na stopnjo inflacije, s čimer se bo bistveno poslabšalo tudi nadaljnje usklajevanje pokojnin.
Z reformo je tako predviden proračunski prihranek v višini okrog 600 milijonov evrov, ki pa je seveda mogoč le na podlagi znižanja pokojnin ali dodatnega dviga prispevkov v pokojninsko blagajno. Ob tem dodajmo, da nam vladajoči (Gibanje Svoboda, SD in Levica), vključno z njim naklonjenimi mediji, razlagajo, kako bodo pokojnine po novi zakonodaji, ki naj bi bila sprejeta še letos, večje. Že ta načrtovani prihranek v višini 600 milijonov evrov pa nam jasno pokaže, da ne bo tako. Ob tem se načrtuje tudi povečanje števila upokojencev, kar je tako ali tako stalnica zadnjih let.
Pogoltnosti še ni videti konca
Smo torej v času, ko upokojenci živijo v vse večji revščini. To kaže podatek, da tudi tisti, ki so 40 let plačevali prispevke, danes prejemajo pokojnino pod pragom revščine. Hkrati je vlada upokojencem odtegnila tudi izredno uskladitev pokojnin, ki sicer po zakonu ni obvezna, so bili pa upokojenci tega v preteklih letih deležni. To pa še ni vse. Vlada napoveduje nove davke, med drugim tudi nepremičninskega. Nekaj odločitev pa je že sprejela. Med tem je novi davek za dolgotrajno oskrbo. Od 1. julija 2025 bodo tega primorani plačevati vsi, za upokojence pa bo obvezen davek v višini enega odstotka neto pokojnine. V polnem letu dni bodo upokojencem tako vzeli 12 odstotkov neto pokojnine, kar je približno osmina celoletnega zneska. Pri 800 evrih pokojnine, če vzamemo ta znesek, bo to na letni ravni 100 evrov manj.
To pa še ni vse. Za vse je obvezen tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje, zdaj znaša 35 evrov mesečno, letno je to 420 evrov, napovedujejo pa podražitev. Prispevek je bil pred to vlado prostovoljen, obljubljali so ukinitev in še zmeraj se občasno zlažejo, da so prispevek ukinili. Niso ga. Spremenili so ga v obveznega. Kdor ga ne plačuje oziroma ga ne more plačevati, mu rubijo prihodke ali premoženje. Podobno bo pri novem davku na premoženje, marsikdo bo na stara leta zaradi pogoltnosti vladajoče levičarske koalicije ostal brez vsega.
Hkrati je vlada pripravila zakon, s katerim želi posameznim privilegiranim kulturnim izbrancem podeliti poseben dodatek k njihovim pokojninam. Takšno razdeljevanje davkoplačevalskega denarja kulturnim delavcem bi seveda šlo na račun vseh tistih, ki so v pokojninski sistem vplačevali in še vplačujejo, vendar bodo zato prejeli nižje pokojnine. Pravzaprav je koalicija zakon o t. i. zlatih dodatkih privilegirancem že sprejela, ta čas pa na zahtevo SDS poteka zbiranje podpisov za posvetovalni referendum. S tem je uveljavitev zakona zamaknjena, morda pa do tega niti ne bo prišlo, odvisno od volje volivcev in volivk.
Zmanjševanje realne kupne moči
Eden večjih problemov, s katerim se soočajo upokojenci, je erozija realne vrednosti pokojnin. Inflacija, naraščajoči stroški življenjskih potrebščin in energentov so povzročili, da mnogi starejši komaj pokrijejo osnovne življenjske stroške. Medtem ko se je minimalna plača občutno dvignila, so pokojnine ostale daleč za realnimi potrebami. Zadnje uskladitve pokojnin niso dohitele rasti cen, zaradi česar številni upokojenci dobesedno preštevajo cente pri vsakdanjih nakupih.
Neizpolnjene obljube vlade
Koalicija je v predvolilnem obdobju, leta 2022, obljubljala dostojne pokojnine in izboljšanje kakovosti življenja starejših. Pompozno so napovedovali izredne uskladitve, boljše zdravstvene storitve in večjo vključenost starejših v družbo. Kljub temu večjih sistemskih sprememb pod vodstvom Roberta Goloba ni izvedla. Nekaj časa so upokojencem ponujali drobtinice, zdaj niti tega ni več, Golob je v državnem zboru nazadnje govoril, da »delajo na dolgoročnih rešitvah«. Če mu kdo verjame. Dejstvo pa je, da ta vlada upokojencev ne varuje pred revščino. Nasprotno, pospešeno jih tlači vanjo. Pomanjkanje podpore starejšim pa vodi v njihovo socialno izolacijo.
Kaj so v »golobnjaku« obljubljali pred volitvami?
Gibanje Svoboda:
- Uskladitev pokojnin z inflacijo in rastjo plač ter izredne uskladitve za najnižje pokojnine.
- Minimalna zagotovljena pokojnina naj bi se zvišala na dostojnejšo raven.
Socialni demokrati (SD).
- Dvig najnižjih pokojnin nad prag tveganja revščine.
- Boljše usklajevanje pokojnin, da bi sledile življenjskim stroškom.
Levica:
- Dvig pokojnin na raven, ki omogoča dostojno življenje, s poudarkom na izboljšanju položaja najrevnejših upokojencev.
- Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar bi zmanjšalo stroške zdravstva za upokojence.
- Boljše bivalne razmere za starejše, vključno z dostopnimi neprofitnimi stanovanji in izboljšavami domov za starejše.
Nič od tega se ni zgodilo.
