Piše: Vida Kocjan
Z državnim sekretarjem za nacionalno varnost Žanom Mahničem sva govorila o tem, čemu pri svojem delu namenja največ pozornosti, pa tudi o tem, ali je Slovenija varna država. Nisva se izognila niti dogajanju v Ukrajini in obisku premierja v Kijevu. Žan Mahnič bo aprila znova kandidiral za poslanca v domačem volilnem okraju Škofja Loka 2, ki obsega občine Gorenja vas- Poljane, Železniki in Žiri.
Biografija
Žan Mahnič se je rodil 12. januarja 1990 v Kranju. Po končani osnovni šoli v Gorenji vasi se je vpisal na gimnazijo v Škofji Loki, kjer je bil v 4. letniku član dijaške šolske skupnosti. Po uspešno opravljeni maturi se je vpisal na Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, smer obramboslovje, kjer je bil v 2. letniku član Študentskega sveta FDV. Naslov njegovega diplomskega dela je »Možni načini popolnjevanja Slovenske vojske glede na spremenjene varnostne razmere«. Zdaj je vpisan na magistrski študij obramboslovja. V času šolanja je prek študentskega dela spoznaval delo v gospodarstvu. V državni zbor je bil izvoljen na predčasnih volitvah leta 2014, od leta 2015 do konca mandata je bil predsednik parlamentarnega odbora za obrambo. Za poslanca je bil znova izvoljen leta 2018. Opravljal je funkcijo podpredsednika Komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. V državnem zboru je bil aktiven na področjih obrambe in varnosti ter reševanja mladinske problematike in pri temah, ki so povezane z njegovim lokalnim okoljem. V zdajšnjem mandatu vlade je državni sekretar za nacionalno varnost v Kabinetu predsednika Vlade RS
Demokracija: Kot državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade RS ste tudi svetovalec za nacionalno varnost, kar je na splošno, posebno pa v tem času zelo pomemben segment za nemoteno delovanje države. Običajni državljani si težko predstavljamo, kaj je vaše delo, kaj vam jemlje največ časa in čemu namenjate največ pozornosti.
Mahnič: Kot državni sekretar sem zadolžen za področja, povezana z nacionalno varnostjo. V zadnjih dveh letih smo se v tem pogledu začeli resno ukvarjati s kibernetsko varnostjo naše države, saj je bilo to področje, ki je bilo v času preteklih vlad kadrovsko, finančno, materialno in strokovno izrazito podhranjeno. Pripravili in uredili smo načrt za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma, izvajamo modernizacijo varnostnih struktur in zagotavljanja boljših pogojev za učinkovito, tudi operativno delo. Delo, ki smo si ga zastavili, je obsežno in še zdaleč ni končano, vendar lahko rečem, da smo presekali s slabimi praksami prejšnjih levih vlad, ki so obveščevalno-varnostne službe zlorabljale za svoje ozke, predvsem politične namene.
Demokracija: Državljani imamo občutek, da živimo v varni državi, kar verjetno ni samoumevno.
Mahnič: Slovenija je varna država. Vsi kazalniki in tudi statistika temu pritrjujejo, ne nazadnje se kot zelo varna država pogosto znajdemo tudi v svetovnih medijih. Inštitut za ekonomijo in mir je v svojem globalnem mirovnem indeksu Slovenijo razglasil za peto najvarnejšo državo na svetu. Kljub vsem zavidljivim rezultatom pa varnost ni samoumevna, zato se moramo tega zavedati in se tako tudi vesti. Veliko lahko na tem področju stori vsak sam, država pa mora poskrbeti, da ima obrambno-varnostni sektor dovolj finančnih, materialnih in ne nazadnje tudi kadrovskih resursov. Aktualna vlada se tega zaveda in to tudi počne.
Demokracija: V Ukrajini divja vojna, koliko smo v Sloveniji ogroženi zaradi tega in kakšna so vaša pričakovanja?
Mahnič: Med Slovenijo in Ukrajino je samo ena država oz. nekaj 100 kilometrov zračne razdalje. Tako blizu vojne nismo bili vse od razpada Jugoslavije. Slovenija je del Severnoatlantskega zavezništva, in kar zadeva grožnjo z neposredno vojaško agresijo na našo državo, lahko prav zaradi tega članstva mirneje spimo. Za Rusko federacijo je bila do sedaj zveza Nato vedno črta, ki je ni prečkala. Ali je še vedno tako, je zagotovo vprašanje, ki si ga po napadu Rusije na Ukrajino marsikdo zastavlja. Naivno se je namreč verjelo, da v Ukrajini ne bo prišlo do vojaške agresije Rusije v takšnem obsegu, kot ga je izvedel diktator Putin, čeprav so nas ameriške obveščevalne službe opozarjale, da je napad neizbežen. Slovenija danes ni ogrožena v konvencionalnem smislu, je pa res, da smo del evroatlantskih povezav, ki Ukrajini v zdajšnji situaciji nudijo veliko pomoč in podporo, zato nam pretijo predvsem hibridne grožnje, prek katerih želijo nasprotniki izkoristiti ranljivost države za oviranje njenega nemotenega delovanja. Poleg obveščevalnega dela in aktivne proruske propagande smo v Sloveniji ogroženi predvsem v kibernetskem smislu, saj so poskusi za takšne napade pogosti in so se v zadnjem času intenzivirali v vseh državah članicah Evropske unije in Nata.
Demokracija: Predsednik vlade Janez Janša je obiskal Kijev, ali ste morda sodelovali pri tem obisku in kako ocenjujete to predsednikovo odločitev, ki je v svetu izredno odmevala? Kako ocenjujete predsednikovo podporo Ukrajini?
Mahnič: Odločitev predsednika vlade Janeza Janše, da sredi vojne vihre obišče napadeno državo, se sreča z njenim vodstvom in mu tako da upanje in neomajno podporo, je hvale vredna in je odraz Janeza Janše kot državnika in politika svetovnega formata. S tem se je zapisal v svetovno zgodovino kot nekdo, ki je kot prvi državnik Ukrajincem prinesel sporočilo, da niso sami in pozabljeni, ampak da je celoten demokratični svet z njimi, da lahko računajo nanj in da jim bo pomagal še naprej tako v tej situaciji kot tudi v povojni obnovi. Predsednik vlade je eden največjih podpornikov Ukrajine znotraj EU in zveze Nato, kar dokazuje tako s svojimi besedami kot tudi z dejanji. Sam bi rekel, da to verjetno izhaja tudi iz njegove osebne izkušnje leta 1991, ko bi si sam verjetno želel, da bi bilo več takšnih voditeljev, ki bi pomagali Sloveniji, kot on danes pomaga Ukrajini.
Demokracija: Kako pa ocenjujete dejanja slovenske opozicije v povezavi s tem obiskom glede na to, da so bila nekatera njihova navajanja in zapisi njim naklonjenih posameznikov ali medijev skrajno prorusko usmerjena?
Mahnič: Slovenska opozicija, združena v KUL, in nova stranka Roberta Goloba sta izrazito prorusko usmerjeni. Njihove izjave in dejanja tako v preteklosti kot tudi danes to samo potrjujejo. V času levih vlad smo izgubili stik z zahodnimi državami, posebno še z ZDA, medtem ko smo bili redni gosti v Moskvi in oni pri nas. Aktualna vlada je slovensko zunanjo politiko spet obranila nazaj k EU in Natu. To seveda levi opoziciji, ki se sicer navdušuje nad ruskim diktatorjem Putinom, ni pogodu, zato vlado kritizira pri njenih prizadevanjih za pomoč Ukrajini.
Demokracija: Nekateri so šli celo tako daleč, da so objavljali dvome o potovanju treh predsednikov vlad, Janše, Fiale in Morawieckega, v Kijev. Komu so lahko v interesu takšne objave in zakaj, kakšen, menite, je njihov motiv?
Mahnič: Takšne objave so v interesu slovenske opozicije, njenih medijev in drugih proruskih elementov v Sloveniji. Medtem ko so svetovni mediji pozitivno poročali o obisku treh predsednikov vlad v Kijevu, so se slovenski spraševali, ali so sploh bili tam in kako bo obisk škodil Sloveniji. S tem so slovenski mediji tudi tujim diplomatom, s katerimi sem se pogovarjal v tem času, pokazali jasno sliko, kako pristranski so in da v Sloveniji pod nobenim pogojem ne držijo floskule opozicije, da vlada krši svobodo medijev. Če kdo krši svobodo medijev, so to leve politične stranke in mediji sami, ki tem strankam služijo z izkrivljanjem resnice, izkrivljanjem dejstev in s stalnim obtoževanjem vlade za vsa njena dejanja, pa naj bodo še tako pozitivna. Če bi vlada v Sloveniji kršila medijsko svobodo, potem bi vsi mediji o vladi poročali samo pozitivno. Tako pa je obratno.
Demokracija: Kaj ste kot državni sekretar prevzeli marca 2020, so bili kakšni okostnjaki v omarah?
Mahnič: Okostnjaki so prejšnji vladi padali iz omare že med njenim mandatom. OVS MORS so zlorabili za nezakonito delovanje, da so odstavili takratnega poveljnika Poveljstva sil Slovenske vojske Miho Škerbinca. Pod našo vlado je bila ta krivica popravljena, Miha Škerbinc je znova poveljnik Poveljstva sil SV, prav tako je bil povišan v čin generala. Na Sovi so zaposlovali sumljive in z vlado povezane osebe, med katerimi je bila domnevna ljubica Marjana Šarca. Šarčev direktor Sove Rajko Kozmelj je na različne naslove pošiljal nezakonito narejene slike takratnega direktorja Telekoma Slovenije Rudolfa Skobeta. Poleg tega ni izpustil nobene priložnosti, da ne bi dal kakšnega intervjuja za leve medije in v njih grozil opoziciji. Kot podpredsednik KNOVS sem takrat skupaj s kolegi raziskoval tudi številne nepravilnosti v Policiji, ki so se dogajale pod direktorico Tatjano Bobnar. Slednja se je z mesta direktorice Policije užaljeno in neslavno poslovila, potem ko smo začeli intenzivno raziskovati zlorabo Policije za sledenje politikom in iskanje podatkov o njih.
Demokracija: Ta mandat vlade se izteka, kako ocenjujete zadnji dve leti, tudi v primerjavi s prejšnjo vlado?
Mahnič: Po letih izgubljenih priložnosti za Slovenijo je ta vlada zagnala investicijski cikel na vseh področjih – zdravstvo, šolstvo, šport, domovi za starejše, infrastruktura, obramba, varnost … Rekordni proračuni na teh področjih pričajo o delu vlade v korist Slovenije. Slovenska diplomacija pod ministrom Anžetom Logarjem doživlja preporod in beleži uspeh za uspehom. Znova smo kredibilen partner Nata. Drugi najboljši smo bili v elitni skupini držav OECD glede na uspešnost spopadanja z epidemijo covida-19. Državljanom je vlada Janeza Janše dala toliko denarja neposredno v njihove denarnice kot še nobena druga prej. Turistični boni, dodatki za upokojence, omejitve cen naftnih derivatov, kritje izpada prihodkov zaradi covida-19, nagrade za delo v času epidemije, plačilo čakanja na delo in še številni drugi ukrepi so državljanom pomagali v zadnjih dveh letih. Lahko rečem, da smo izpolnili ključne zaveze iz koalicijske pogodbe.
Demokracija: Prihajate iz Poljanske doline, kako ocenjujete regionalni razvoj v času te vlade, če ga primerjate s prejšnjimi leti?
Mahnič: Toliko finančnih sredstev, kot je pod aktualno vlado Janeza Janše v dveh letih prišlo v Poljansko dolino, jih ni prišlo še nikoli. Toliko projektov, ki so v teku ali se v kratkem začenjajo, nismo imeli še nikoli. Zaradi zdajšnje vlade je Poljanska dolina veliko gradbišče in tudi v prihodnje bo tako. Vlada ima posluh za dobre projekte in jih tudi finančno podpre, zato smo v občinah Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri dobili finančna sredstva za takšne projekte. Z višjimi povprečninami je vlada zagnala investicijski cikel na občinski ravni. Podeželje se še nikoli ni tako hitro razvijalo, kot se razvija zdaj. Aktualna vlada je dokazala, da Slovenija ni samo Ljubljana. Sicer pa je najbolje, da si vsak sam za svojo občino na spletni strani vlade pogleda vse projekte, ki smo jih zagnali.
Demokracija: V državnem zboru je bilo v času zdajšnje koalicije sprejetih več pomembnih zakonov, opozicija KUL se je glasovanja za državljane pomembnih zakonov večinoma vzdržala. Kako ocenjujete njihovo delo?
Mahnič: Medtem ko mi gradimo, oni rušijo. LMŠ, SD, Levica in SAB nasprotujejo vsem predlogom, ki bi Slovenkam in Slovencem izboljšali vsakodnevno življenje. To so v tem mandatu večkrat dokazali. Zadnji tak primer je zakon o dohodnini, ki vsem prinaša višje neto plače. V omenjenih strankah so storili vse, da zakon ne bi bil sprejet. Na koncu je bil zakon sprejet, vlada pod vodstvom SDS je vsem omogočila višje plače in pokojnine. Ob tem se mi zdi neverjetno, da je višjim plačal nasprotoval tudi Robert Golob. Za vrh rušenja pa napovedujejo podporo zakonu, ki bi razveljavil vse zakone Janševe vlade. Ljudje bi tako morali vračati denar, ki so ga dobili v času koronakrize.
Demokracija: Kako ocenjujete delo levice in početje nekaterih njihovih skrajnežev, tudi tistih, ki se na primer zavzemajo za odvzem lastnine, ali Mihe Kordiša, ki je dejal, da je treba vse kapitaliste »sterati v morje« in podobno; je v državnem zboru mesto za takšne in podobne skrajneže?
Mahnič: Miha Kordiš samo na glas pove, kar si drugi iz Kula mislijo.
Demokracija: Priča smo vnovičnemu pojavu t. i. novih obrazov, nekateri navajajo, da je reciklaža v zadnjem obdobju sicer modna, pa vendar, kako gledate na to?
Mahnič: Gre za še en obupan poskus globoke države, da po hudem porazu leta 2020 znova prevzame oblast. Pri tem so postali tako bizarni, da so za svojega glavnega aduta izbrali kar elektrotajkuna s 45.000 evrov plače. Kako bi lahko Robert Golob zagovarjal interese ljudi, ko pa je vse življenje zagovarjal izključno samo svoje osebne interese in pri tem izkoriščal vse državljane, ki so drago preplačevali elektriko, za to, da je lahko imel astronomsko visoko plačo.
Demokracija: Smo v predvolilnem času, aprila bodo volitve, kje boste kandidirali?
Mahnič: Kandidiram v domačem volilnem okraju Škofja Loka 2, ki obsega občine Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri. Po dveh mandatih v parlamentu sem zadovoljen, da se v vseh treh občinah na konkretnih projektih, ki se pri nas izvajajo, pozna, da sem glas ljudi, ki tu živijo, in da delam zanje. Verjamem, da bomo skupaj gradili Slovenijo tudi naslednja štiri leta.
