Piše: Peter Jančič (Spletni časopis)
Ob svetovnem dnevu svobode tiska, ki je bil včeraj, v medijih pišejo, kako je hudo na vojnih žariščih in sicer novinarjem po svetu.
Zelo malo pa je podrobnosti z imeni in priimki o tem, kako oblasti ravnajo pri nas. Zato objavljam dopolnjena opozorila izpred pol leta, ko je takratni odgovorni urednik drugega programa TVS Rajko Gerič kazensko ovadil premiera Roberta Goloba, ker je ta v Odmevih napovedal nadaljevanje političnih čistk urednikov in novinarjev na RTVS in zabrusil voditeljici Tanji Starič, da dobro ve, da je tudi njena skupna zaveza čiščenje janšizma. Sodnica v Celju Leonida Jager pa je predsedniku SDS Janezu Janši skoraj hkrati prisodila osem tisoč evrov kazni, ker je javno kritiziral podobno politično čistko v državnem mediju, ki jo je v preteklosti izvedla levica.
Janšo je sodnica kaznovala, ker je o nekdanjemu direktorju STA Bojanu Veselinoviču pred dvema letoma na twiterju zapisal: »Neverjetno za #EU v 21. stoletju, da sodelavec pri umoru novinarja še vedno vodi @ STA_novice in za to mesečno pokasira 8500 evrov. Več kot predsednik republike.«
Gerič, ki je ovadil Goloba, ni več odgovorni urednik na TVS. Njegovo funkcijo je nov politično nastavljen vrh, predsednik sveta RTVS je “nevladnik” Goran Forbici, uprave RTVS pa Zvezdan Martić, odpravil s spremembo statusa. In ga s tem predčasno odstavili. Metali so ga tudi na cesto. A odpustili ga (še) niso. Veselinovič je, ko so ga z leve nastavili za direktorja državne tiskovne agencije STA, tudi odstavil odgovornega urednika Boruta Meška in ga pozneje še krivdno odpustil kot novinarja. Vrgel na cesto. Kot novinarja ga je s tem onemogočil. Meško je kmalu za tem zaradi rakastega obolenja tudi čisto zares umrl in se na sodišču ni mogel ubraniti pred to čistko.
Uničenje novinarja je lahko posledica
Veselinovič je pozneje povedal, da za bolezen Meška, ko ga je odpustil, ni vedel. Očitek, da je sodeloval pri umoru Meška, bi bil preoster. Da je sodeloval pri eliminaciji Meška kot novinarja, pa točen. Meška je Veselinovič res poskušal profesionalno uničiti. To je realna posledica, če te direktor po menjavi oblasti odstavi kot urednika in vrže na cesto še kot novinarja. Ker so lovke politike in države pri nas dolge, politično odstavljenega urednika in odpuščenega novinarja nihče v večjih medijih ne bo vzel v službo. Maščevalo bi se jim. Nenadoma morda ne bi bilo več oglasov iz podjetij, kjer vlada nastavlja direktorje. In tudi ne iz tistih, ki so povezani in odvisni od države. In takšnih je veliko. Na razpisih, s katerim država pomaga medijem, pa bi bile tudi lahko težave, ker v strokovnih komisijah odločajo politično preverjeni kadri. Pri najnovejši ministrici za kulturo Asti Vrečko (Levica) je član takšne komisije, uganili ste, ta isti Veselinovič. Da politika ne poskuša vplivati na medije, so pravljice za majhne otroke. Zadnja delitev denarja za pluralizacijo medijev je to še dodatno pokazala, denar za raznolikost so razdelili svojim medijem. Eni strani. Svoji strani. Desetine milijonov pa pošiljajo še depolitizirani RTVS. Edini pravi mediji so za vladajočo Svobodo pač Mladina, Anuška Delić, Marceli Stefančiči in še Necenzurirani z omrežjem Martina Odlazka.
Ko je Veselinovič zabrisal Meška na cesto, je bilo to tudi politično sporočilo oblasti vsem, ki si drznejo biti kritični, da se lahko znajdejo v velikih težavah. Obračunavale so s kritičnimi novinarji oblasti pri nas že v preteklosti, v prejšnjem režimu še veliko bolj brutalno. Janša je bil zaprt (afera JBTZ), ko je socializem že razpadal, ker so si upali povedati preveč v medijih. Šlo je za Mladino, ki je bila takrat glasilo Zveze socialistične mladine. ZSMS. Iz te je pozneje nastala LDS. Janše so se takrat poskušali znebiti kot igralca v politiki. Kandidiral je za predsednika ZSMS. Na kongres ga ni bilo, ker je bil priprt. Zmagal je zaradi tega Jožef Školč.
Veselinovičev vzorec metanj na cesto je tudi Golob uporabil po volitvah za svoje čistke v medijih. Na hitro je predčasno zamenjal nadzornike in direktorje slovenskega državnega holdingu (SDH) in Telekoma, da me je predčasno odstavil kot odgovornega urednika Siol.net. To je bil takrat drugi najbolj brani spletni portal v državi, v katerem smo objavili precej kritičnih zgodb na račun Goloba, ki so bile točne in profesionalno dobro narejene. Denimo o astronomskih nagradah, ki jih je kot direktor Golob prejemal v državnem GEN-I mimo zakona Mateja Lahovnika, ki je bil sprejet v času vlade Boruta Pahorja, da bi preprečil točno takšne zlorabe direktorjev državnih podjetij. Razlog za srd je bil, ker je bilo vse res in profesionalno pošteno narejeno in je prepričalo pomemben del javnosti. Cilj s hitrimi predčasnimi menjavami je bil ob utišanju kritike še dodatna propagandna podpora proti opoziciji. Dosegli so jo. Siol.net pa medtem ni več drugi najbolj brani spletni portal v državi. Februarja in marca je bil tretji. Za april podatki oglaševalske zbornice o branosti še niso dostopni. Izguba bralstva je velika sramota za novo vodstvo Telekoma, ki bi, če je že izvedlo čistka, lahko vsaj poskrbelo, da medij ne bi zgrmel. A so očitno ta del poslov postavili na stranski tir. In varčujejo, da bi jih prehitel N1 v tuji lasti. Ker so Srbi bolj pametni lastniki in upravljavci telekomunikacijskih podjetij in medijev.
Košaku in Gubančevi je Veselinovič …
Tudi zaradi primera Meško sta imela novi šef uprave Telekoma Boštjan Košak in članica uprave Irma Gubanec lažje delo, da sta se me znebila. Natančno smo vsi vedeli, da nimam resnih možnosti proti Robertu Golobu in Vesni Vuković. Kot jih nekoč ni imel Meško. Veselinovič je to dokazal. Vržejo te na cesto. Položaj je za urednika in novinarja potem precej slab: si brez službe in pravic, na drugi strani pa je veliko državno podjetje, ki si lahko privošči najboljše odvetnike. Za to so plačani. Z državnim denarjem. Ki ga novinar, ki je na drugi strani sam, nima. Preden odloči sodišče, mine veliko časa. In kot novinar si v tem času uničen. Ker si pošteno opravljal svoje delo. Ker sem vse to vedel, sem že ob prevzemu funkcije odgovornega urednika na Siol.net le zamrznil delo v Spletnem časopisu. Da sem se lahko vrnil in se sam zaposlil. Predvsem zaradi prostovoljnih prispevkov številnih posameznikov, ki projekt podpirajo, me po letu in pol lahko še berete.
Ko te vržejo na cesto, to ni šala. Kot bi to lahko sklepali po sodbi Leonide Jager, ki je prisodila osem tisoč evrov kazni Janezu Janši, ki je opozoril, da politično nastavljeni direktorji ne smejo plačevati svojih funkcij s čistkami, torej eliminacijami novinarjev, in da se političnih čistk novinarjev tudi ne sme nagrajevati.
Rajka Geriča so Golobovi Veselinoviči še prej kot mene pobrisali kot direktorja TSmedie, ki izdaja Siol.net. A se je potem vrnil na TVS, od koder je tudi prišel na Telekomove medije kot eden najbolj izkušenih medijskih profesionalcev. V preteklosti je bil izstopajoč novinar in tudi odgovorni urednik TVS. Da je Golob tudi javno vztrajal pri čiščenju na RTVS, ko je nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar v državnem zboru pričala, da je od nje zahteval odpuščanja policistov brez tehtnih razlogov, nam je precej naravnost orisalo, o kakšnih političnih podrejanjih je govora.
Dodatna dimenzija je, da “čiščenje” v levih medijih že desetletja očitajo Janši, ker jih je strah. Ker vedo, da se to dogaja. Dejansko brutalno ravnajo in mečejo ljudi na cesto z njihove leve. Meško sploh ni edini primer. Opazujemo lahko “depolitizacijo” RTVS, ki jo je dosegel Golob, tam so po menjavah, ki so jih novi svetniki izpeljali celo mimo ustavno sporne spremembe zakona, na cesto vrgli nekdanjega direktorja televizije Uroša Urbanijo, pa tudi nekdanjega generalnega direktorja RTVS Andreja Graha Whatmougha. Brez pravic. Za Grah Whatmougha je sodišče na prvi stopnji odločilo, da so to storili celo mimo zakona. Pri Urbaniji pa, da odvetniki novega vodstva niso zamočili, ko so mu iskali greh, da se ga znebijo.
Pred tem so z leve pa delali kraval, ker je Whatmough zamenjal direktorico televizije Natalijo Gorščak, ki je na vrh prišla po najprej neuspešni čistki direktorice televizije Ljerke Bizilj in odgovorne urednice Jadranke Rebernik Igorja Kadunca. Kaduncu, ki je medtem že odstopil kot direktor državne STA, je čiščenje sčasoma uspelo. Biziljeva se je upokojila, Rebernikovo pa je odstavil. A je ni vrgel na cesto. Vendarle vsaj pameten mož. Ob zamenjavi Gorščakove, ki je Grah Whatmough tudi ni vrgel na cesto kot so Urbanijo, so vladajoči poslanci poleti nameravali celo odstavljati člane prejšnjega programskega sveta in to kljub temu, da so jih pravniki v parlamentu opozorili, da bi bilo takšno ravnanje povsem izven pameti in ustavnega reda. Ker poslanci niso sodniki in sodišče. Mnenje pravnikov je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič dolgo prikrivala opozicijskim poslancem in javnosti.
Za projektom čistk na RTVS je bila Mojca Pašek Šetinc, ki jo je pa doletela čistka v Svobodi in danes javno govori, kako je bila proti zlorabam z nujnimi postopki, ko za naglo sprejemanje zakonov v parlamentu ni nikakršnih razlogov. Te zlorabe, ki so oblika neracionalnega odločanja državnega zbora, so značilne za čas vlade Roberta Goloba. A Pašek Šetinčeva je tudi sama vodila tak projekt: hitro spremembo zakona o RTVS, da bi izvedli čistke med uredniki in novinarji. Po nujnem postopku brez tehtnega razloga.
Veselinovič je bil, ko je počistil Meška, le izvajalec. Kot danes vidimo številne izvajalce Roberta Goloba in Vesne Vuković. Dokler je niso vrgli iz stranke, je bila to tudi Pašek Šetinčeva.
Pašek Šetinčeva in Veselinovič ali novi šef uprave RTVS Zvezdan Martić s čistkami v medijih, za katerimi so, nimajo velikih težav v novinarski skupnosti zaradi tega, ker je največja novinarska organizacija, društvo novinarjev, povsem podrejeno politikom z leve še iz časov Gregorja Repovža in svojih, ko izvajajo čistke, zaradi tega sploh ne kritizira. Obratno, veselili so se in na vso moč branili Veselinoviča, ko ga je Janša kritiziral, da je zagrešil umor novinarja Meška.
Sodba in kazen, ki jo je Janši izrekla sodnica Leonida Jager sta bili napačni. Čistke novinarjev politično nastavljenih direktorjev ne smejo biti nagrajene. Ne tiste z leve in ne tiste z desne. Kot tudi politične čistke sodnikov, če obrnemo zgodbo, ne smejo biti nagrajene. Za to, da jih ne bi “čistili” imajo sodniki dosmrtni mandat. Uredniki in novinarji jih nimamo. Zadnje čase poskušajo sčistiti ustavnega sodnika Kleman Jakliča, ki si je v ločenih mnenjih upal opozoriti na pobleme, o katerih pišem. Ustavni sodniki nimajo dosmrtnih mandatov, jih pa ustava varuje, da jih politiki ne morejo kar tako odstaviti in sčistiti.
Janša je opozoril na resen problem. Politične čistke v medijih so umori. So umori novinarstva. V svobodni družbi takšno opozorilo ne sme biti kaznivo. Tudi z osem tisoč evri ne, kar je sicer manj kot je bila bruto mesečna Veselinovičeva državna nagrada za tisto, kar je storil Mešku.
