Piše: Gal Kovač (Nova24TV)
Narodni svet koroških Slovencev in Svet slovenskih organizacij se je odzval na vladno ukinitev spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ugledni zamejski Slovenci in Slovenke pozivajo k pomiritvi v slovenskem narodu, vlado pa nalagajo, naj prekliče ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Dr. Valentin Inzko, predsednik NSKS in Walter Bandelj, predsednik SSO sta začela s pobudo za javni poziv Vladi Republike Slovenije, da se izogiba dejanj, ki vodijo oziroma poglabljajo narodno razdvajanje, kar velja tudi za vse ostale državne institucije. Poziv je doslej zbral 98 uglednih podpornikov, številka pa bo v prihodnje še zrasla, saj oba pozivata k izrazu čim širše skupnosti.
“Nedavna in nenavadna odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je močno presenetila javnost tudi med Slovenci v zamejstvu. Ukinitev je močno zaostrila odnose na družbeno-političnem področju, pa tudi med navadnimi ljudmi. To ni dobro in gre v nasprotno smer narodne pomiritve, ki jo slovenski narod potrebuje,” so zapisali v tiskovnih uradih NSKS in SSO.
Poziv vladi Republike Slovenije objavljamo v celoti.
Podpisani pripadniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji in v Italiji z zaskrbljenostjo spremljamo odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine državni praznik v spomin na žrtve komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej, ki dodatno zaostruje politične odnose v Sloveniji, pa tudi med Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. V tem smislu podpiramo izjavo bivšega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja z dne 18. maja 2023, še posebno v tistem delu, kjer pravi:
“Žrtve komunističnega nasilja so nesporno bile, glede tega ni dvoma. Po odločitvi vlade premierja Goloba zdaj spet ni nacionalnega dneva spomina nanje. To ni samo slabo in narobe, temveč je v luči drugih odločitev te vlade (ukinitev oz. pridružitev Muzeja osamosvojitve) zaskrbljujoče. Vse te odločitve precej hitro in nepotrebno trgajo družbeno soglasje, ki se je vzpostavljalo v zadnjih 15 letih glede primernega političnega govora in ravnanja glede naše polpretekle zgodovine, ki je dosegla intelektualni in politični vrh z Izjavo SAZU Slovenska sprava.”
Zgoraj omenjeno komunistično nasilje je zgodovinsko že temeljito in strokovno dokazano, kot so dokazana tudi druga dejstva: od fašistične in nacistične okupacije ter kolaboracije do povojne komunistične diktature, ki vsa spadajo v zgodovino slovenskega naroda.
Rojstvo samostojne in demokratične Republike Slovenije, za katero se je slovenski narod enotno odločil s plebiscitom decembra 1990, je odprlo pot narodni spravi, v katero so upali in še vedno upajo številne Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. Sprava pa se lahko zgodi, če je vsaki strani priznana enakovredna in nenadomestljiva vloga v narodnem telesu. Le tako bo mogoče bolj svobodno in odprto zreti v prihodnost, ki se odpira predvsem mlajšim generacijam slovenskega naroda.
Podpisani pozivamo vse politične strani v Sloveniji, začenši z vlado Republike Slovenije, da bi se vzdržale dejanj, ki bi vodila v nadaljnje pogubno razdvajanje. Prepričano podpiramo delovanje državnih institucij v duhu Izjave SAZU o spravi, še prej pa ob doslednejšem spoštovanju temeljnih načel slovenske ustave in evropskih listin ter v skladu z vzgibi, ki so slovenski narod spodbudili, da si je ustvaril demokratično in svobodno državo ter se polnopravno vključil v proces evropske integracije. Slednja se je rodila iz prepričanja očetov sodobne Evrope, da sta razvoj in sodelovanje možna samo na podlagi miru, tako med narodi kot v narodu samem.
1. Valentin Inzko, predsednik NSKS
2. Walter Bandelj, predsednik SSO
3. Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk
4. Franca Padovan, županja občine Števerjan
5. Marjan Drufovka, podžupan občine Števerjan
6. Filip Hlede, podpredsednik SSO za Goriško
7. Drago Štoka, odvetnik, bivši deželni tajnik SSk in predsednik SSO
8. Adrijan Pahor, profesor
9. Mirjam Bratina, profesorica
10. Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa
11. Ivo Jevnikar, predsednik zadruge Mladika
12. Danijel Devetak, časnikar pri Novem glasu
13. Stefania Beretta, SSO
14. Michele Coren, odbornik pri SSO
15. Alessandro Quinzi, kustos pri goriških pokrajinskih muzejih
16. Jana Bandelj, športnica
17. Blaž Kersevan, SCGV Emil Komel
18. Andrej Černic, časnikar
19. Manuela Quaranta Spazzapan, zdravnica
20. Damijan Terpin, odvetnik in bivši deželni tajnik SSk
21. Albert Devetak, SSO
22. Tatjana Oletič, Slovenska prosveta
23. Martina Valentincic, odbornica na občini Števerjan
24. Marija Doroteja Brecelj, podpredsednica SSO za Tržaško
25. Tomaž Simčič, predsednik Slovenske prosvete
26. Loretta Primosig, odbornica SSO
27. Jordan Ferletič, učitelj
28. David Bandelj, profesor
29. Matej Terpin, podjetnik
30. Avguštin Devetak, podjetnik
31. Andrej Čavdek, tehnik, skavt in športnik
32. Marko Černic, odbornik SSO
33. Marjan Kravos, predsednik Vincencijeve konference in upokojeni ravnatelj
34. Susanna Scuderin, SSO
35. Ilaria Bergnach, predsednica SKPD F. B. Sedej
36. Andrej Vogrič, športni direktor AŠD Olympia
37. Bernardo Spazzapan, zdravnik
38. Nadia Fabris, pevka
39. Štefan Čavdek, prodajalec
40. Goran Rustja, zdravnik
41. Anna Wedam, podpredsednica SSO za Videmsko
42. Jan Leopoli, urednik na Slovenskem programu RAI za FJk
43. Claudio Peric, podpredsednik SKPD Hrast
44. Katja Bandelli, vzgojiteljica
45. Damijan Podversič, vinogradnik
46. Lucija Lavrenčič, učiteljica
47. Bruna Cijak, profesorica
48. Andrej Štekar, bančnik
49. Alenka Legiša, upokojenka
50. Martin Drufovka, podjetnik
51. Marija Tercic, vzgojiteljica
52. Erika Jazbar, časnikarka
53. Veronika Terpin, ekonomistka
54. Tatjana Devetak, ekonomistka, podjetnica, občinska svetnica
55. Janez Terpin, podjetnik
56. Karen Ulian, vzgojiteljica
57. Kristjan Tommasi, javni uslužbenec in občinski svetnik
58. Ana Saksida, kulturna delavka
59. Andrea Sirk, inženir in podjetnik
60. Adriano Corsi, podjetnik, bivši župan
61. Dimitri Tabaj, zobozdravnik in zgodovinar
62. Nerina Devetak, kulturna delavka in gostnika
63. Ezio Gosgnach, glavni urednik štirinajstdnevnika Dom
64. Martin Brecelj, časnikar in kulturni delavec
65. Breda Sussi, časnikarka in kulturna delavka
66. Mauro Leban, upokojenec in skavt, bivši ravnatelj Mladinskega doma
67. David Grinovero, kulturni in politični delavec
68. Niko Klanjšček, upokojenec in kulturni delavec
69. Marko Bukovec, bančnik
70. Danijel Čotar, agronom in publicist
71. Marilka Koršič, upokojena farmacistka in družbeno-politična delavka
72. Lorenzo Persoglia, strojevodja in kulturni ter politični delavec
73. Paolo Posilippo, profesor
74. Miloš Čotar, predsednik ZSKP in agronom
75. Fulvia Premolin, upokojena ravnateljica in bivša županja
76. Matevž Čotar, časnikar
77. Annamaria Balduzzi, upokojena podjetnica
78. Anka Peterlin, profesorica
79. Marko Brajnik, upokojenec in kulturni delavec
80. Martina Šolc, šolnica
81. Peter Černic, profesor
82. Karlo Nanut, profesor
83. Mario Černic, upokojeni profesor
84. Benjamin Černic, upokojenec in družbeno-politični delavec
85. Alenka Soban, tajnica
86. Dimitrij Brajnik, podjetnik
87. Maurizio Peric, odbornik SKPD Hrast
88. Marko Oraže, poslovodni tajnik NSKS
89. Milena Ošina, tajnica NSKS
90. Nanti Olip, predsednik ZNP
91. Jože Wakounig, član ZNP
92. Martina Grahonja, profesorica
93. Simon Terpin, podjetnik
94. Joza Picej, član ZNP
95. Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž
96. Zalka Kelih-Olip, nekdanja tajnica KKZ
97. Janko Krištof, predsednik KKZ
98. Msgr. Renato Podbersič
