Piše: C. R.
Državni zbor je na izredni seji s 50 glasovi za in 32 glasovi proti sprejel novelo zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki razglaša 17. maj za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja. Prav tako določa prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev vojn in revolucije na ljubljansko pokopališče Žale.
Novela zakona, ki so jo pripravili v koaliciji SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu, za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja ponovno razglaša 17. maj. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času takratne vlade Janeza Janše, a je bil leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinjen.
Po noveli bodo posmrtne ostanke iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani, pri čemer bi imelo to območje pokopališča status kulturnega spomenika državnega pomena.
Novela med drugim določa obveznost odvzema bioloških vzorcev za namene genetske analize identifikacije žrtev. Enako velja tudi za posmrtne ostanke vseh še nepokopanih žrtev. Novela določa tudi obvezno trajno hrambo vzorcev, pa tudi obveznost zagotavljanja sredstev iz državnega proračuna za odvzem, hrambo in analize bioloških vzorcev ter raziskav. Dopušča tudi možnost sklenitve meddržavnih sporazumov ali posebnih dogovorov za prenos vzorcev DNK tujim državnim institucijam.
Prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev na pokopališče Žale se bo izvedlo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi podzakonskega predpisa. Zakon bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.
Novela zakona spreminja sestavo komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč, po kateri bo strokovnjaka kriminalistične nadomestil strokovnjak muzealske stroke kot skrbnik depojev predmetov iz prikritih vojnih grobišč.
Novelo so poleg predlagateljev podprli poslanci Resnice in oba poslanca narodnih skupnosti. Poslanec in prvak Resnice Zoran Stevanović je v obrazložitvi glasu povedal, da absolutno podpirajo novelo zakona, pa tudi pokop posmrtnih ostankov žrtev na največjem pokopališču v Sloveniji, pomisleke pa imajo pri določitvi spominskega dneva.
“Mislimo, da ni treba še bolj deliti narod, vršiti še večje ideološke razprtije z določanjem novih datumov in novih praznikov, ker bi ljudje radi enkrat na to pozabili,” je dejal. Zakon bodo po njegovih besedah soglasno podprli izključno, ker cenijo dostojen pokop vseh žrtev bistveno bolj kot vse ostalo. “Sicer, če nam ne bi bil zaklenjen amandma na člen, ki govori o prazniku, bi ta člen zagotovo črtali,” je dodal.
Večina poslanske razprave se je sicer vrtela okoli tega, kdo je in kdo ni bil na “pravi strani” zgodovine in kateri kraj je primernejši za prenos in pokop posmrtnih ostankov žrtev. Medtem ko so koalicijski poslanci zatrjevali, da je samo Ljubljana primerna za njihov pokop, so opozicijski poslanci izpostavljali Spominski park Teharje, ki je osrednji park državnega pomena, posvečen žrtvam povojnih izvensodnih pobojev.
Poslanka Svobode Janja Sluga se ne strinja, da je namen predlagatelja novele sprava. “Če bi to dejansko bil namen, bi počastili enako vse mrtve. Z enim zakonom, z enim prostorom, z enim načinom in nehali vsakič znova razdvajati že s tem, kar piše v tem zakonu, že s tem, kako ste ga poimenovali,” je dodala. Dodala je, da se poslanci levega pola udeležujejo vseh dogodkov, tako tistih, povezanih z narodnoosvobodilnim bojem, kot tudi dogodkov, ki jih organizirajo vojni invalidi.
Poslanki NSi Ivi Dimic je očitala, da ni vedela, da je Spominski park Teharje spomenik državnega pomena, in da jo je v spominskem parku odkar je Sluga poslanka videla le dvakrat. “Vsekakor ne sprejmem vaše kritike, da nisem prisotna na Teharjah. Očitno nekateri pridete samo za 1. november, nekateri pa čutimo drugače, pridemo lahko večkrat, pa tudi še kam drugam. In zanimivo, kolegica Janja, da se na Teharjah lahko znamo drugače pogovarjati kot danes v tej dvorani,” ji je odgovorila Dimic.
DZ je danes z 48 glasovi za, 32 proti in dvema vzdržanima sprejel novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki med drugim omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Poleg predlagateljev SDS, NSi, SLS in Fokus so novelo podprli še Demokrati in Resnica. Nasprotovali so ji v opoziciji, kjer opozarjajo na več neustavnosti.
Novelo zakona o parlamentarni preiskavi so pripravili v SDS in trojčku NSi, SLS in Fokus. Novela omejuje možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Presojo skladnosti z ustavo in zakonom lahko v 30 dneh po odreditvi parlamentarne preiskave na ustavnem sodišču po novem zahtevata le Sodni svet ali generalni državni tožilec.
Predlagatelji menijo, da je ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posegala v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta. Po mnenju predlagateljev je takšna ureditev vodila v dolgotrajne proceduralne zaplete in v blokade začetka parlamentarne preiskave.
Danes sprejeta novela uvaja tudi sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave z možnostjo tožbe v upravnem sporu. Preiskovanec lahko zaradi kršitev človekovih pravic vloži tožbo v upravnem sporu v osmih dneh od vročitve končnega poročila preiskovalne komisije DZ.
DZ tudi ne more odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo. Novela po besedah predlagateljev tudi jasno določa primere, ko poslanec ne sme sodelovati v preiskovalni komisiji DZ.
Noveli so nasprotovali v opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni. Med drugim so poudarili, da odprava varovalk in ustavno sodne kontrole omogoča zlorabe parlamentarne preiskave. Opozarjajo tudi, da novela odpravlja sodno varstvo za člane preiskovalne komisije, ki so določeni za preiskovanca ali pričo.
Menijo da gre za poskus utišanja opozicije, saj bo parlamentarni večini dopuščeno, da onemogoči parlamentarno preiskavo opoziciji. Prav tako bo o konfliktu interesov poslancev odločala politična večina, opozarjajo. Predlagateljem pa očitajo tudi, da si želijo, da se obvodno financiranje strank in medijev ne razišče do konca.
Poleg predlagateljev SDS, trojčka NSi, SLS in Fokus so novelo podprli še Demokrati in Resnica. Proti so glasovali v opozicijskih Svobodi, SD ter Levici in Vesni. Glasovanja pa sta se vzdržala poslanca narodnih skupnosti.
Z 32 glasovi za in 48 proti pa je DZ zavrnil dopolnilo Svobode, s katerim so predlagali, da se uporaba zakona zamakne za eno leto. Kot so zapisali v obrazložitvi, so tak predlog podali, da se lahko o ustavni skladnosti posameznih spornih rešitev iz zakona izreče ustavno sodišče, saj da so pobude za presojo ustavnosti že napovedane.
