15.5 C
Ljubljana
sreda, 17 avgusta, 2022

Zakaj Tanja Fajon politično pritiska na vodstvo RTV Slovenija in se vmešava v uredniško politiko?

 

Piše: L. K. F.

Slovenska političarka in zdaj zunanja ministrica Tanja Fajon (SD) se poslužuje dejanj, ki jih je sama (sicer povsem neutemeljeno) očitala desnosredinskim političnim strankam oziroma prejšnji vladni koaliciji: zelo neposredno namreč politično pritiska na vodenje in upravljanje javne nacionalne radio-televizije.

Tokrat jo moti predlog nove organizacije dopisniške mreže v tujini, ki ga je znotraj posebne dopisniške komisije, tako piše v gradivu za ponedeljkovo sejo Programskega sveta, ko bodo dajali soglasje k sklepu, pripravila dolgoletna vodja Mednarodnega oddelka RTVS Suzana Vidas Karoli. So pa osrednji mediji – pričakovano – spremembe dopisniške mreže naprtili le generalnemu direktorju RTVS Andreju Grahu Whatmougtu. Ker je bil pač imenovan pod Janševo vlado in mu ves čas podtikajo polena pod noge. Vendar Grah ravna v skladu s Pravilnikom o dopisniški mreži RTVS, to je, da on sprejme sklep o spremembi dopisniške mreže. Je pa imela dopisniška komisija pol leta časa, da je pripravila predlog sprememb. Kar kaže na to, da so krčenje mreže temeljito preučili in spremembe niso mogle nastati na Grahovem zelniku.

(foto: STA/Nebojša Tejić)

Več letečih dopisništev, spremembe šele med 2023 in 2026

Poglavitne spremembe so, tako razkriva gradivo, ki je bilo pred dvema dnevoma razposlano vsem članom Programskega sveta, urednikom in drugim, ki ponavadi sodelujejo na sejah sveta, da bodo zamrznili dopisništvi v Moskvi in Berlinu, ukinili dopisništvo na Bližnjem Vzhodu (Dubaj) in ga odprli v Aziji (Bangkok), ukinili dopisništvo v Rimu in zmanjšali število dopisnikov v Bruslju z dveh na enega. Sicer ima RTVS dopisništva še v Washingtonu, Beogradu in na Koroškem v Avstriji, skupaj osem dopisnikov v tujini. Bodo pa ukinitve doprinesle k okrepitvi t.i. letečih dopisništev (priložnostne in projektne poti novinarjev v tujino). Predvsem pa poudarjajo, da se bodo spremembe dogajale počasi, šele po izteku mandatov dopisnikov, torej šele med 2023 in 2026. Za dopisništvo v Moskvi poudarjajo, da ga bodo po umiritvi vojnih razmer v Ukrajini, zaradi katerih ga tudi zamrzujejo, in po ponovni presoji spet odprli.

A Tanjo Fajonovo kot zunanjo ministrico so opisane spremembe zmotile. V odprtem pismu je generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha pozvala k ponovnem razmisleku o napovedani ukinitvi dopisništev v Rimu, Berlinu in Moskvi ter krčenju dopisništva v Bruslju. V pismu je dejala, da je novico sprejela z zaskrbljenostjo, pri čemer je poudarila pomembnost »ozaveščenosti naših državljanov o dogajanjih v svetu in umeščenosti Slovenije v mednarodnem kontekstu«. Ob pismu se je odzval tudi Janez Janša, ki je bil v preteklosti nemalokrat tarča kritik Fajonove, in zapisal: »Nesprejemljiv politični pritisk na javni medij RTV Slovenija?«. S tvitom je reagiral Bojan Požar. Pod njim pa številni drugi …

V pismu je Fajonova še spomnila, da je bila nekoč tudi sama dopisnica iz Bruslja, in dodala, da kakovostno poročanje o dogajanju v EU pomeni boljšo obveščenost državljanov, kar pa naj bi vodilo v boljše razumevanje vloge Slovenije v EU. Ponovno je v nadaljevanju izrazila svojo »zaskrbljenost« nad novico o ukinjanju dopisništev v Rimu in Moskvi, saj brez teh ne morejo zagotavljati celovitih informacij. In poudarila, kako pomembne so kakovostne in celovite informacije, ravno zaradi ogromno dezinformacij, ki ogrožajo demokracijo.

Kar je prej ostro obsojala, zdaj počne sama – politično pritiska na vodstvo in urednikovanje RTVS

Naj ob tem njenem političnem vmešavanju v uredniško politiko RTVS spomnimo, da je bila podpisana še pod enim pismom vodstvu RTVS, letos 23. marca, še za čas Janševe vlade, ko so predstavniki opozicije in Gibanja svoboda napisali protestno pismo, v katerem so pavšalno navajali o nepravilnostih in pritiskih, ki naj bi jih doživljali novinarji na RTV Slovenija. In so tako tudi javno podprli stavkajoče na RTVS. V tem pismu je Fajonova obsojala, kar sama zdaj počne. Tako so marca zapisali: »Po volitvah bomo ustvarili nov zakonski okvir, ki bo omogočil profesionalno in neodvisno delo novinark in novinarjev RTV Slovenija brez vmešavanja politike v njihovo delo in strokovno vodenje javne medijske hiše. RTV Slovenija ni samo prinašalka in ustvarjalka informativnih vsebin, je eden od temeljnih kamnov samobitnosti slovenskega naroda in ključni steber demokratične družbe. Zato moramo nemudoma končati njeno nevarno politično podrejanje.« (Vir: https://demokracija.si/fokus/nesprejemljiv-poseg-v-medijsko-svobodo-stranke-kul-z-golobom-si-zelijo-podrediti-medije/).

Tedaj se je odzval predsednik Programskega sveta dr. Peter Gregorčič: »Protestno izjavo voditeljic in voditeljev opozicije razumem kot politični pritisk na javni zavod RTV Slovenija. Obžalujem, da se nekateri vidni politični akterji ne zmorejo upreti skušnjavi, da bi svojo politično moč uporabili za odkrite javne napade na vodstvo, Programski in Nadzorni svet ter na urednice in urednike RTV Slovenija.« Seveda je mislil na prav tiste, ki so šli in gredo levim politikom zaradi vnašanja sprememb v okostenelo zasnovo RTVS v nos.

 

Iz vodstva RTVS pa so tedaj obrazložili: “Opozicija zavaja, da smo priča popolnemu izigravanju zakonov in kršenju predpisov – od oblikovanja nadzornega in programskega sveta do dvakratnega imenovanja generalnega direktorja RTV Slovenija, izvolitve direktorja TV Slovenija, odgovorne urednice informativnega programa in urednika MMC RTV Slovenija. Vodstvo RTV je odločno zavrnilo zapisano trditve. Imenovanja na vodstvene pozicije posameznih enot in uredništev potekajo v skladu z zakonodajo in internimi akti. Prav tako so bile v skladu z utečenim postopkom predvidene spremembe programske sheme, razlogi zanje pa so bili javnosti že večkrat pojasnjeni.”

“Slovenski oblastniki si skušajo po putinovsko podrejati javni medij, ki ga plačujemo vsi”

Na tokratno pismo Fajonove je tudi veliko odzivov, posebno na družbenih omrežjih. Mi smo komentar poiskali pri publicistu, novinarju in nekdanjem svetovalcu na kulturnem ministrstvu Mitji Iršiču: »Povsem neprimerno je, da poklicna političarka, kot je Tanja Fajon, in to celo takšna, ki trenutno zaseda mesto v vladi, piše generalnemu direktorju RTV Slovenija. Gre za že skoraj neverjeten poskus političnega pritiska na javni zavod RTV. Oglasiti bi se morale stanovske novinarske organizacije, kot tudi sindikat uslužbencev RTV, saj gre za povsem neposredni poskus izvršilne oblasti, da ne le poseže v vodstveno strukturo, ampak celo v samo vsebino programa.«

Ob tem Iršič pričakuje pisma razsvetljenega dela slovenske politike (tudi tistega na levi) odboru EU za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE), »kjer bo natančno razloženo, kako si slovenski oblastniki skušajo po putinovsko podrejati javni medij, ki ga plačujemo vsi.«

Da se želi zmanjšati število dopisnikov oz. uvesti t. i. občasne dopisnike, lahko v informacijski dobi le pozdravljamo, še ocenjuje Iršič. Pravi, da saj nismo več leta 1973, ko so morali dopisniki hoditi v Peking, Washington in Rim, če so hoteli izvedeti novice, ko so se zgodile. Živimo v dobi, kjer je praktično vsaka informacija le klik stran in večina ljudi vse novice, ki so se zgodile tisti dan, poznajo že veliko bolj intimno, kot pa potem o njih slišijo na večernih poročilih: »Dopisniki ne ponujajo nobene dodane vrednosti, če le povzemajo nekaj novic tiskovnih agencij in jih nato povzamejo s svojim subjektivnim uredniškim komentarjem. Za kaj takega ni treba biti tam. To se da tudi na Kolodvorski 2 do 4. Ta izbruh politične jeze na levici me spominja na odločitev RTV Slovenija izpred mnogo let, ko Mirana Ališiča ni več hotela pošiljati na dirke formule 1 in bi moral komentirati iz studia v Ljubljani – temu se je uprl in odstopil, javno mnenje pa je takrat bilo izrazito proti komentatorju – zakaj bi morali za njegovo pogosto slabo koherentno vpitje plačevati jet-settersko življenje v Monacu, Singapurju, Avstraliji in v ZDA. Tudi tokrat mislim, da se običajni ljudje leta 2022 povsem zavedajo nesmiselnosti dopisnikov, ves umetni izbruh ogorčenja pa je le politična farsa ljudi, ki so ostali ujeti v svetu, ki ga ni več.«

Izhodišča za nov sitem dopisništev so pripravili na osnovi analiz v tujini

Generalni direktor je o spremembah dopisniške mreže še pojasnil, da je v izhodiščih, ki jih je komisija pripravila na podlagi analiz obstoječe dopisniške mreže v tujini, analize tujih dopisniških mrež članic EBU ter analiz lastnih programskih potreb, komisija za razpravo predlagala počasno uvajanje določenih posodobitev in sprememb, ki bi dolgoročno lahko pozitivno vplivale na še bolj optimalno delovanje dopisniške mreže v tujini. Pri svojem predlogu je Grah upošteval večino izhodišč komisije, nekaj vprašanj, ki so še ostala odprta iz objektivnih razlogov, pa je označil kot »zamrznitev«, dokler s komisijo ne doseže dogovora, kako zadevo najbolj ustrezno rešiti.

Programski svet se bo na ponedeljkovi seji seznanil z dosedanjimi načrti za posodobitev dopisniške mreže. Obenem pa se bodo nadaljevali pogovori in usklajevanje med dopisniško komisijo in generalnim vodstvom s skupnim ciljem optimizacije dopisniške mreže v tujini, ki je ena najpomembnejših konkurenčnih prednosti RTV Slovenija.

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine