Piše: Moja Dolenjska, C. R.
“V nedeljo grem seveda na referendum in bom PROTI. Sicer bi si Golobovi znali domišljati, da sem zadovoljen s tem, kar delajo.”
Tako je na omrežju X zapisal prof. dr. Žiga Turk, slovenski informatik, politik in kolumnist, ki je bil minister za znanost, izobraževanje, kulturo in šport.
V nedeljo bomo na referendumu odločali o zakonu o privilegiranih astronomskih dodatkih k pokojninam za izbrano peščico posameznikov.
Prejeli smo tudi poziv kulturnega foruma SDS, v katerem pojasnjujejo, zakaj naj se udeležujemo referenduma, ki bo v nedeljo, 11. maja, in glasujemo proti.
Zaradi treh največjih laži Golobove vlade:
Ker zakon o izjemnih pokojninah za umetnike
- ne podpira, ampak uničuje slovensko kulturo in ustvarjalnost Slovencev.
- upravičenci niso 4, ampak jih je več kot 100.
- ne bo porabljenih 60.000, ampak v resnici okrog 2 milijona evrov letno za dodatke.
Zaradi treh najpomembnejših dokazov zoper zakon, ki razen izbranim umetnikom škoduje vsem drugim državljanom Republike Slovenije:
Ker bo po zakonu o izjemnih pokojninah za umetnike
- dobil doživljenjsko izjemno pokojnino nekdo že za eno samo leto dela ali celo manj in je to krivično do vseh drugih upokojencev, ki morajo za pokojnino delati vse življenje.
- ob takih privilegijih zmanjkalo denarja za vaše pokojnine v pokojninski blagajni.
- nagrajena le izbrana peščica, veliko ljudem, ki dnevno prispevate k boljši slovenski družbi, pa se bo pozneje s pokojninsko reformo pokojnina celo zmanjšala.
Zaradi treh največjih krivic, ki jih zakon o izjemnih pokojninah za umetnike povzroča vsem, ki delate v kulturi:
- Zakon pozablja na tisoče ljubiteljev kulture, ki ob svoji službi vsak dan na ljubiteljski ravni skrbite za ohranjanje slovenske kulture.
- Doživljenjsko izjemno pokojnino bo lahko dobil nekdo že za eno samo leto dela ali celo manj in je to krivično do vseh drugih upokojencev, ki morajo za pokojnino delati vsaj 40 let.
- Zakon ne podpira, ampak uničuje slovensko kulturo in ustvarjalnost Slovencev.
Zaradi treh popolnih nesmislov zakona o izjemnih pokojninah za umetnike:
- Nekdo bo lahko dobil nagrado Prešernovega sklada in za isto delo še področno nagrado iz priloge k zakonu zelo mlad. Kulturo in umetnost bo opustil, šel, na primer, 30 let delat v gospodarstvo in bo na koncu, čeprav nikoli več ne bo delal v kulturi, prejel izjemno pokojnino za umetniške dosežke.
- Nagrade Prešernovega sklada lahko prejmejo kolektivni subjekti (celi zbori, orkestri in arhitekturni biroji), vsak od njih pa bo dobil izjemno pokojnino za umetniške dosežke. Zgodi se lahko, da bo zelo velik pritisk, da bodo odslej nagrade Prešernovega sklada prejemali zelo številčni umetniški kolektivi in bo upravičencev do izjemne pokojnine sčasoma tisoč in več.
- Na seznamu dodatnih nagrad, ki štejejo ob nagradi Prešernovega sklada za izjemno pokojnino, so nekatera umetniška področja izpuščena, po drugi strani pa veljajo nagrade, ki jih podeljujejo zasebna podjetja, kar je neupravičena reklama zanje. Šteje pa tudi nagrada Borštnikovega srečanja za najboljšo predstavo, ki je nagrada celemu gledališkemu kolektivu!
V referendumsko kampanjo o dodatku k pokojnini za izjemne umetniške dosežke je vključenih 12 organizatorjev. Zakon je sprejela koalicija (Svoboda, SD in Levica). Referendum je nato na podlagi zbranih več kot 47.000 podpisov volivk in volivcev moral razpisati državni zbor.
Referendumsko vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?”
Na voljo bomo imeli dva odgovora. Proti in Za. Proti, če se z zakonom ne strinjamo in za, če se z njim strinjamo. Stališča do referendumskega vprašanja vseh organizatorjev, ki so vstopili v kampanjo, pa so zanimiva. V vladnih strankah se očitno bojijo ljudstva, pozivajo k bojkotu. Večina ostalih je PROTI. Stališča so naslednja:
SDS – PROTI
Zakon peščici daje dodatek med 1200 in 2400 evrov mesečno, medtem ko bi ta sredstva lahko prejeli številni ustvarjalci na področju kulture in umetnosti. V nobeni državi EU ne podeljujejo tako visokih dodatkov k pokojnini, v 20 letih to nanese polovico milijonske Nobelove nagrade. Dodatke bodo dobili tudi tisti, ki niso v pokojninsko blagajno prispevali skoraj nič. Zakon tudi politizira dodeljevanje nagrad Prešernovega sklada in državnih odlikovanj in bistveno povečuje število upravičencev. Dodatki bodo oproščeni davka za dolgotrajno oskrbo.
NSi – PROTI
Dodatek je namenjen prejemnikom, ki niso vplačevali prispevkov za pokojnino. S tem se spodkopava zaupanje v pokojninski sistem ter vzpostavlja neenakost. Sporna je širitev nabora priznanj in nagrad, ki so osnova za dodatek. S tem se širi krog upravičencev, kar pomeni več javnofinančnih obveznosti. S prenosom odločanja z vlade na kulturno ministrstvo dodatek ni več izjemen, ampak je postopek dodelitve avtomatičen. Ne gre spregledati tudi mačehovskega odnosa do ljubiteljske kulture, ki pogosto največ prispeva k utrjevanju kulturne zavesti naroda.
SLS – PROTI
So proti vsakršnim izjemam. Naj vsak uživa sadove, ki jih je skozi svoje delo ustvaril. Referendumu zahteva našo udeležbo, saj predstavlja enega od temeljev demokracije: Kdo so pravi umetniki preživetja, ki zaslužijo dodatek? Tisti s penzijo pod 400 eur. Zato proti “novi, državni” eliti, ki naj bi jo mi plačevali.
Fokus – PROTI
Zakon je socialno krivičen in uvaja trajne privilegije za peščico že nagrajenih posameznikov, medtem ko mnogi upokojenci živijo pod pragom revščine. Najprej bi morali poskrbeti za najranljivejše. Zakon temelji na politično pogojenih merilih komisije ministrstva za kulturo, kar spodkopava temeljno načelo enakosti v pokojninskem sistemu in ustvarja izjeme, ki niso vezane na realne prispevke posameznika. Namesto selektivnih dodatkov zagovarjamo celovite, pravične rešitve za vse z nizkimi pokojninami, za umetnike pa simbolno enkratno nagrado.
Stranka Glas upokojencev – PROTI
Zastopamo ogromno število upokojenih, ki se s privilegiji na splošno ne strinjajo. V Sloveniji živi 360.000 upokojenih, ki nimajo prihodkov, ki bi presegli prag revščine. Še več, 180.000 je takih, ki nimajo niti 700 evrov pokojnine, in prav ti bi morali biti prvi, ki bi prejeli kakršenkoli dodatek za normalno življenje. Privilegije bi morali v celoti odstraniti. Merila zanje ni, politično dodeljevanje denarja na račun davkoplačevalcev in upokojenih pa ni dopustno.
Zeleni Slovenije – PROTI
Spoštujemo kulturo in vlogo ustvarjalcev, a pokojninske zakonodaje ne smemo spreminjati parcialno ali pod vplivom interesnih skupin. Izjeme morajo biti del celostne pokojninske reforme, ki zagotavlja pravičnost in vzdržnost za vse generacije. Predlagana rešitev tega ne zagotavlja.
Nova socialdemokracija – PROTI
Izhajamo iz vrednot Janeza Evangelista Kreka in doktrine krščanskega socializma, ki poudarja skrb za uravnotežena in pravična družbena razmerja. Izjemne pokojnine, ki jih prinaša ta zakon, pa ravno rušijo ta razmerja, saj so nagrade v obliki dosmrtnih pokojnin prešle vse razumne meje. Krog upravičencev se bo še bistveno povečal.
SD – ZA
Novi zakon uvaja transparentna, objektivna in pravična merila, ki zagotavljajo večjo enakost in odgovornost. Naš cilj je dialog z državljani – želimo odpreti prostor za razmislek, pojasnila in razumevanje pomena zakonodaje, ki vrednoti prispevek umetnikov k naši družbi.
Piratska stranka Slovenije – ZA
Z novimi kriteriji bo večji del odgovornosti za podeljevanje tovrstnih dodatkov na komisijah, ki kulturnikom podeljujejo nagrade. Gre za neke vrste decentralizacijo odločanja, ki jo Pirati podpiramo.
Nevladna organizacija Asociacija – ZA
Kampanja omogoča nasloviti bolj pomembno temo: upokojevanje in višine pokojnin delavcev v kulturi in na splošno. Ti bodo zaradi nepriznavanja dela težje izpolnili pogoje za upokojitev, številni bodo obsojeni na mizerne pokojnine. Predlog pokojninske reforme stanje še poslabšuje.
Levica – BOJKOT
Novi zakon prinaša več pravičnosti in preglednosti pri podeljevanju pokojninskih dodatkov. Ne uvaja privilegijev. Pozivamo k bojkotu – dan raje namenimo kulturi.
Gibanje Svoboda – BOJKOT
Spodbujamo k neudeležbi. Volivcem predlagamo, da referendumski dan preživijo ob dobri knjigi, obisku gledališča, razstave … ali z družino ali prijatelji v naravi.
Redno glasovanje bo v nedeljo med 7. in 19. uro potekalo na 2978 rednih voliščih po državi, 88 voliščih omnia in 29 voliščih v tujini na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.
Za uspeh referenduma bo moralo glede na zadnje podatke zakon zavrniti vsaj 338.491 volivcev. Velja namreč, da je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev. Teh pa je bilo na 25. april 1.692.455. Koliko jih bo na dan referendumskega glasovanja, bo znano nekaj dni po glasovanju.
Povzeto po STA in drugo
