Piše: Jože Biščak
Na ljubljanskem Katoliškem inštitutu je pretekli teden potekal Free Market Road Show (FMRS ali festival prostega trga). Rdeča nit letošnjega srečanja številnih domačih in tujih gostov je bil slavni nagovor avstrijskega ekonomista Friedricha von Hayeka ob podelitvi Nobelove nagrade za ekonomijo leta 1974, ki je kasneje dobil naslov Hlinjenje znanja.
Na mednarodnem festivalu prostega trga so razpravljali o zmanjšanju regulacije in birokracije ter omogočanju razcveta podjetništva. »Gre za pomembno temo, še posebej zaradi stanja v slovenskem gospodarstvu, ki se je po dobro preživetem covidnem obdobju začelo slabšati,« je dejal gostitelj Mitja Steinbacher, dekan Fakultete za pravo in ekonomijo, ki FMRS organizira.
Preveliko vpletanje države
Za današnji svet je značilno, da tudi države z dolgo demokratično tradicijo počasi drsijo v nekaj, kar spominja na socializem. Ljudje vse bolj prepuščajo svoja življenja in delovanje državi. »Če hočemo, da bi ljudje dojeli, da se moramo boriti za svoje individualne svoboščine, da moramo omejiti državo, je treba razumeti, kako smo prišli do te točke. Če vse odgovornosti prepustimo vladam, ne bomo več svobodni. Mi sami vemo, kaj je za nas najboljše, ne vlada ali družba,« je pred tedni, ko je bila v Ljubljani na pripravah za FMRS, dejala Barbara Kolm, poslanka v avstrijskem parlamentu ter direktorica Avstrijskega ekonomskega centra in predsednica Hayekovega inštituta, ki po svetu organizira festivale prostega trga.
FMRS je bil letos razdeljen na tri sklope: podjetništvo, (de)globalizacija in reforme v Sloveniji, vse povezano z nagovorom von Hayeka.
Državna birokracija − največja nevarnost za podjetništvo
Vojin Golubović, črnogorski ekonomist z Inštituta za strateške študije, je opozoril na vse večjo željo vlad, da bi na različne načine obvladovali in vplivali na podjetništvo, kar ni dobro. »Pri podjetništvu je pomembna svoboda. Največja nevarnost zanj je državna birokracija,« je dejal.
Christian Bjornskov, profesor ekonomije na Oddelku za ekonomijo in poslovanje na Univerzi v Aarhusu, se je med drugim dotaknil obdobja kolonializma. Odzval se je na očitke, da so nekatere države (denimo Združeno kraljestvo) postale bogate ravno zaradi kolonij. Po njegovem to ne drži. Tipičen primer je Švica, ki je ena najbogatejših držav na svetu, a nikoli ni imela kolonij. »Kolonializem je bil bolj stvar prestiža kot pa dobrin. Ugodnosti kolonizatorjev so bile majhne v primerjavi s ceno, ki so jo plačevali,« je dejal Bjornskov.
Pomen svobode
Letošnji seznam govorcev in strokovnjakov na dobro obiskanem FMRS je bil res impresiven. Poleg omenjenih so nastopili princ Michael von Liechtenstein, Matej Kovač, Žiga Turk, Matej Rigelnik, Rok Novak, Janez Šušteršič, Christian Niemietz in Keith Miles.
Poudarjali so pomen svobode za uspešnost gospodarstva, saj le svoboda lahko ljudem prinese blaginjo. Pomembno je, da se ljudje in podjetniki razbremenijo pritiska države ter se zmanjša državna potrošnja, saj bo samo to prineslo večjo produktivnost. Dotaknili so se tudi uspehov argentinskega predsednika Javierja Mileia in nekaterih stranpoti globalizacije.
Člani programskega odbora slovenskega FMRS so France Arhar, Keith Miles, Žiga Turk in Mitja Steinbacher.
Hlinjenje znanja
Še na kratko o nagovoru von Hayeka ob podelitvi Nobelove nagrade za ekonomijo, ki je bil rdeča nit letošnjega FMRS. V nastopu, ki je postal znan pod naslovom Hlinjenje znanja, je avstrijski ekonomist na presenečenje vseh v svojem slogu obračunal s kvaziekonomisti. Rekel je, da ekonomisti vedo veliko manj, kot si domišljajo, da vedo, in da je zelo predrzno od njih, da ekonomijo sploh imenujejo »znanost«. Po njegovo je uspeh gospodarstva verjetno obratno sorazmeren s številom ekonomistov, ki jih to gospodarstvo ima.
Princ Michael von Liechtenstein: Svobode ne smemo imeti za samoumevno
Eden od gostov in govorcev v Ljubljani je bil tudi velik privrženec svobode princ Michael von Liechtenstein, ki je dal kratek intervju za oddajo Večer v Kavarni Hayek na Nova24TV.
Zakaj je avstrijski ekonomist Friedrich von Hayek še danes tako pomemben?
Hayek je brezčasen ekonomist. Združil je ekonomijo in filozofijo ter gledal na ekonomijo z zdravo pametjo, ne kvantitativno ali centralistično. Vedel je, da je ekonomija povezana z ljudmi, ki pa niso vedno racionalni. Zato potrebujemo delujoče podjetništvo, tekmovalnost in trg.
Za današnji svet je značilno, da si vlade prizadevajo usmerjati gospodarstvo, ne pa da bi zmanjšale svojo vlogo ali zmanjšale regulativna ali davčna bremena posameznikov in podjetij. Kako to? Kako smo prišli tako daleč?
Obstaja več razlogov. Tu je dejavnik birokracije in njene rasti, ki se širi in postavlja vse več ovir. Drugi dejavnik je politična moč in centralizacija. Tu je ideja socializma, a Sovjetski zvezi je močno spodletelo. Ljudje mislijo, da je mogoče narediti človeška bitja enaka in ista ter vse usmerjati. A to je načrt za katastrofo.
Znani ste kot zagovornik svobodnih trgov, prostovoljne menjave, zasebne lastnine, svobode in omejene vlade, ki so temelj vsake uspešne družbe. Toda zdi se, da se danes svoboščine vse bolj omejujejo.
Svoboda je nadvse pomembna, a je ne smemo imeti za samoumevno. Zanjo se je treba boriti. Svoboda prinaša tudi odgovornost. Pomembna so prizadevanja in odgovornost. Pojavlja se ekstremna socialna država. Nič nimam proti določenim socialnim programom, to je v redu. A ekstremna socialna država pomeni, da ljudje zamenjajo svobodo za iluzijo varnosti. Varnost je vedno iluzija, nikoli niste zares varni.
V svetu je vse več regulatornosti, se pravi, da imajo politične elite željo, da bi urejale vsako podrobnost človekovega življenja. Še obstajajo svobodne družbe ali lahko že govorimo o nekakšnem državnem suženjstvu? Hayek je pred 80 leti izdal knjigo Pot v hlapčevstvo (suženjstvo).
Hayek je napisal knjigo Pot v hlapčevstvo (suženjstvo). Žal smo že napredovali po tej poti, saj, kot sem rekel, imamo iluzijo o varnosti, pa tudi birokratsko prepričanje, da je treba vse načrtovati, da je za ljudi to bolje, kot ne imeti načrtov. To je nagnjenje, ki se povečuje in daje moč tistim, ki določajo pravila. Tako lahko bolje nadzorujejo ljudi; več regulacij pomeni več nadzora. Tako postane vse skupaj snežna kepa, ki omejuje svobodo. To je zelo nevarno v povezavi s centralizacijo. Če imate zelo decentralizirano ureditev, kjer se ljudje prosto premikajo, je to teže uresničevati. Zato je v vsaki skupnosti sistem subsidiarnosti zelo pomemben. Centralna vlada ne bi smela imeti preveč moči. Najprej je družina, zatem občina in tako naprej. Žal smo na poti centralizacije.
Kaj pa si mislite o Javierju Mileiu, argentinskem predsedniku? Za socialiste nepriljubljeni ukrepi očitno delujejo.
Veste, Argentina se je skozi leta močno približala socializmu. Visoki birokraciji in številnim regulacijam, ki so povzročile vse več korupcije. Zaradi tega so bili obupani, saj so živeli v bedi. Gre za eno od najbogatejših držav z naravnimi viri. Imeli so dobro ekonomijo, a je bila popolnoma uničena. Tako je bila za Argentino edina rešitev motorna žaga in drastičen način. Čeprav je njegovo zdravilo boleče, je njegova priljubljenost še vedno visoka.
Na začetku sem omenil, da ta oddaja nosi ime po slavnem avstrijskem ekonomistu Friedrichu von Hayeku, ki je rekel, in to je tudi moto oddaje: »Če bi se socialisti spoznali na ekonomijo, ne bi bili socialisti.«
Da, obstaja tudi znani diagram, kjer navpično piše `zaupati vladi´, ležeče pa `poznati ekonomijo´. Linija gre v smer, da čim bolje poznamo ekonomijo, manj zaupamo državi. Menim, da je res, da ne razumejo ekonomije. Država ni nujno vedno nekaj dobrega, a za socialiste je država sama sebi cilj.
