11.5 C
Ljubljana
nedelja, 29 maja, 2022

Zakaj je Državna volilna komisija zavrnila predlog, ki bi zmanjšal število napak in zvišal nivo transparentnosti volilnih rezultatov?

Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)

Član državne volilne komisije (DVK) Drago Zadergal je že v začetku decembra podal predlog, da bi bili zapisniki vseh volišč javno objavljeni. Direktor DVK je podal drug predlog, ki bi bil tehnično veliko bolj smiseln, a ga kasneje ni več zagovarjal, komisija pa ga s strani predstavnikov Levice, SD in LMŠ ni podprla. “S tem bi dosegli neke vrste digitalizacijo na podlagi tistega zakonskega pogoja o objavi rezultatov na volišču, ki že sedaj obstaja in bi ga lahko videli vsi volivci in to ves čas,” o predlogu, ki ni bil sprejet, pravi Zadergal.

Član državne volilne komisije Drago Zadergal je v torek na seji Državne volilne komisije (DVK) predlagal, da bi bili zapisniki z vseh volišč javno objavljeni. “To sem predlagal že v začetku decembra in na posvetu pred samo sejo, ki smo jo imeli. S strani Dušana Vučka je bil na posvetu dan drug predlog, da se objavljajo A4-listi, torej prepisi iz razglasov rezultatov po voliščih zato, ker bi to bilo tehnično bistveno bolj smiselno,” je dejal Zadergal.

Ti listi bi se tako lahko poskenirali, se naložili v sistem in se objavili za vsako volišče. Po mnenju Zadergala je ta predlog smiseln, ampak ga Vučko ni več zagovarjal in večina DVK ga ni več potrdila. “Sedaj že imamo v vsakem primeru po zakonu obvezo, da se razglasi o rezultatih pripnejo na volišča. Tisti list na volišču je maksimalno nekaj dni dan gor, potem se ga odstrani in nihče tistega ne more videti, razen če gre na tisto volišče,” je pojasnil.

Foto: STA

Predlog, ki so ga podali, pa gre v bistvu v tej smeri, da bi bili ti surovi podatki iz volišč na vpogled vsem volivkam in volivcem v sistemu. Torej ne samo elektronski zapis rezultatov, ki se potem vnašajo v sistem, ampak dejansko poskeniran list s podpisi članov volilnega odbora. “S tem bi dosegli neke vrste digitalizacijo na podlagi tistega zakonskega pogoja o objavi rezultatov na volišču, ki že sedaj obstaja in bi ga lahko videli vsi volivci in to ves čas,” je dejal Zadergal. Pri tem bi imeli volilni organi večjo samokontrolo pri zapisih v ta sistem. “Skratka, volilni organi, velika večina organov dela dobro, a bi v tem primeru vsi še bolj pazili, čeprav se napake dogajajo. Nesporno se za vsake volitve lahko dogajajo napake. O tem smo včeraj tudi razpravljali.”

Vpogled v rezultate bi omogočili vsem volivkam in volivcem
Po sedanjem sistemu imajo vpogled v rezultate samo politične stranke po svojih predstavnikih in ostalih članih volilnih komisij. Volilni organi so namreč sestavljeni iz sodnikov, pravnih strokovnjakov in oseb, predlaganih s strani političnih strank. Predlog je šel v tej smeri, da vpogled v te surove podatke nimajo samo te osebe, ampak dejansko vse volivke in volivci. “S tem se na nek način poveča samokontrola, transparentnost volilnih postopkov in se bi lahko utišalo vse tiste razne teorije, kako se lahko goljufa na volitvah. S tem bi bila takšna kontrola javnosti, da dejansko ne bi moglo priti do napačnega vpisa v sistem,” je ocenil Zadergal.

Foto: STA

Ta predlog ni bil potrjen in so namesto tega potrdili, da dan po volitvah okrajne volilne komisije sestavijo poseben zapisnik, kjer še enkrat preverijo vnose rezultatov na podlagi predloženih zapisnikov volilne komisije. “To že tako ali drugače delajo oziroma bi morali delati, zato pri tem ni večje dodane vrednosti,” je dejal. Poleg rezultatov po volilnih okrajih so hkrati še objavljeni rezultati po voliščih. “Tukaj gre za elektronske vnose, tukaj ne bo šlo za zapisnike, kjer bi na podlagi teh lahko preverili rezultate vnosov.”

Z vpogledom v rezultate bi povečali transparentnost
Ocenjuje, da bi v tem primeru obstajala možnost, da se do neke mere poveča transparentnost. “Zakaj se to ni naredilo, ne vem, načeloma so proti temu glasovali predstavniki Levice, ki je nadomeščal tudi predstavnika Socialnih demokratov, proti temu pa je glasovala tudi predstavnica LMŠ. Jaz in dr. Marko Kambič pa sva bila za predlog. Ne vem razloga, zakaj so to zavrnili, razlogi so šli več ali manj v to smer, da to ni izvedljivo,” je dejal.

Foto: STA

Na seji je bilo največkrat omenjeno, da bi dodatno skeniranje teh papirjev povzročalo dodatne napake in bi lahko skenirani dokumenti napačno vloženi. Potem bi lahko bili dodatni problemi, če bi bili ti dokumenti objavljeni pod napačno volišče. Po drugi strani je treba upoštevati, da bi to delali v bistvu ljudje, ki štejejo rezultate na volitvah in pišejo zapisnike. “Torej, marsikdo se lahko vpraša, kako se jim lahko zaupa pri vnosu rezultatov in štetju glasovnic, če jim ne moremo zaupati niti skeniranja in objavljanja zapisnikov ali prepisov? Jaz mislim, da bi jim lahko zaupali, “ je sklenil Zadergal.

 

Sorodne vsebine