Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv)
Stranka SD že leta velja za najbolj zadolženo stranko v državi. Socialni demokrati (SD) so najbolj zadolžena parlamentarna stranka, predlansko leto so končali z 856.602,73 evra primanjkljaja. Računov ne poravnavajo, podjetja, ki zanje opravljajo storitve, pa so že več let primorana dolg spreminjati v prisilno financiranje stranke SD. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da se iz zloglasne Moskovićeve vile na obrobju Ljubljane selijo kar v center prestolnice – enega od dražjih evropskih mest.
Bilanca stanja, objavljena v bazi Ajpes, tako pokaže, da so viri stranke že leta negativni. Če to prenesemo na polje poslovanja gospodarskih družb, to pomeni, da ima stranka negativen kapital, ki traja že več let, podjetje bi bilo zrelo za stečaj, pred tem pa že zdavnaj za prisilno poravnavo. Računsko sodišče je v preteklosti že opozorilo na spornost, da gre stranka na volitve, posebno še, če ima dolgove iz prejšnjih volitev. In prav to se dogaja v stranki SD.
Iz javno objavljenih bilančnih podatkov je namreč razvidno, da stranka SD svoje dolgove znižuje tako, da več let ne plačuje računov za svoje storitve, s čimer se dolg do podjetij, katerim v SD ne plačajo računov, spremeni v prisilno financiranje stranke. Podjetja pa stranke SD očitno ne tožijo za plačilo neplačanih računov, kar je še dodatno sporno. Nekateri pravni strokovnjaki so celo prepričani, da takšna insolventna stranka sploh ne bi smela nastopiti na volitvah, podobno kot podjetje v stečaju ne more samostojno (brez stečajnega upravitelja) sodelovati na trgu.
Smeli načrti: selitev in nov inštitut
Zdaj pa je kot strela z jasnega udarila novica, da se Socialni demokrati selijo. Staro lokacijo, kjer so imeli sedež do zdaj, bodo ohranili za druge dejavnost. Sedež Socialnih demokratov (SD) se bo namreč spomladi preselil s sedanje lokacije v središče mesta. V vili, kjer delujejo zdaj, bodo po novem izvajali izobraževanja, kjer bo deloval novoustanovljeni Inštitut 1. maj (po 8. marcu zdaj ostaja nezasedeno inštitutni naziv le še 27. november, tako da morajo podjetni socialisti pohiteti, če želijo rezervirati pravice do le-tega!).
Moskovičeva vila, ki se jo je prijelo ljudsko ime “ukradena vila”. (Foto: Nova24TV)
Ustanovitelja Inštituta predsednica Tanja Fajon in generalni sekretar Klemen Žibret sta za direktorja imenovala Jana Škoberneta, nekdanjega poslanca stranke in državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo. Inštitut naj bi se ukvarjal z založništvom, izdajanjem časopisov, dejavnosti za prosti čas in izobraževanjem. Očitno torej gre za medijski projekt.
“Odločili smo se, da bomo zagnali akademijo in z njo precej bolj odprli vrata civilni družbi in nevladnim organizacijam ter posameznikom, s katerimi delimo socialdemokratske vrednote. To je v tej zgodbi ključno, saj boljše Slovenije ni mogoče ustvariti brez družbenega dogovora in sodelovanja različnih deležnikov,” je za spletno Delo povedal Žibert.
Vlada, v kateri sodelujejo, je vsekakor “precej odprla vrata civilni družbi in nevladnim organizacijam,” vendar le tistim iz skrajno levega dela političnega spektra. Nevladnih organizacij je 27.566, s premierom in podpredsednico Fajonovo pa se slikajo vedno isti anti-NATO obrazi, ki smo jih videli v času petkovih politkolesarjev. Videti je, da bo ta projekt sodelovanje NVO-jev in stranke SD še poglobil in iz NVO-jev še bolj očitno naredil VO-je oz. vladne organizacije, se pravi skrite izpostave političnih strank. Spomnimo – izplačila NVO-jem so se v času te vlade močno povečala.
Od kod denar?
Pri tem se postavlja več vprašanj, ki smo jih zastavili Socialnim demokratom.
-
- Od kod bodo črpali denar za drago najemnino v centru mesta, glede na to, da je stranka zadolžena?
- Od kod bodo črpali denar za nov projekt 1. maj, ki bo po opisu sodeč širši medijsko-politični projekt?
Odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
