V zadnjih dneh je bilo precej polemik glede osamosvojitvenih prizadevanj, verjetno je na to vplival tudi včerajšnji dan samostojnosti in enotnosti – čeprav politika v letih 1990 in 1991 glede samostojnosti ni bila enotna.
Zanimivo je, da je včeraj v oddaji Studio ob 17h na nacionalnen radiu tudi premier Marjan Šarec delil nauke da je po 30 letih lastne države čas, da se nehamo deliti na domoljube in na tiste, ki naj to ne bi bili. Vse priznanje premier daje osamosvojiteljem, kot so Lojze Peterle, Igor Bavčar in Janez Janša. Brez njih gotovo ne bi bilo samostojne države, vendar jim to ne daje pravice, da danes poslušamo, kdo je bil na kateri strani, je poslušalcem razlagal Šarec, ki meni, da je tudi tedanje predsedstvo dalo prizadevanjem za samostojno državo svoj pečat. Kaj natančno je s tem mislil, ni znano.
Ne glede na to pa Šarec ne more zanikati, da se je na plebiscitni dan 23. decembra 1990 Kučan kot predsednik predsedstva RS držal precej kislo in prav nič svečano. Že v jutranji izjavi medijem je dajal vtis, da mu ta plebiscitni »cirkus« preseda in da bi se rad vrnil v vsakdanje življenje. Znano je sicer, da samostojna Slovenija ni bila Kučanova intimna opcija, kar je sam priznal, vendar pa je potrebno upoštevati, da si je Kučan vzel samostojno Slovenijo kot zasilni izhod, vendar le pod pogojem, da preoblikovana partija s svojimi omrežji ohrani svoj privilegirani položaj ter oblast. Kar mu je praktično popolnoma uspelo.
V nadaljevanju si lahko preberete nekaj zgodovinskih citatov Milana Kučana, sedaj voditelja Foruma 21, ki skuša dajati vtis »navadnega upokojenca«, vendar je vse prej kot to. Navsezadnje je oktobra letos dal ukaz za obračun z drugače mislečimi s stavkom, da »sovražni govor ogroža mir.« Njegove citate je zbral portal politikis.si, najdete jih lahko TUKAJ.
Milan Kučan: »Na koncu se čuti nekaj slovenskih pisateljev in njim pridruženih članov pristojnih za to, na napišejo novo ustavo. Tu gre za tipično meščansko ustavo, ki je slabša od Čosićeve, kajti Čosićeva je sicer meščanska, ampak ostaja vsaj z eno nogo znotraj socializma in znotraj Jugoslavije. Ti naši pa ne govorijo niti o Jugoslaviji, niti o socializmu, niti o osvobodilni fronti. Ampak govorijo o naravni pravici slovenskega naroda, da, izhajajoč iz neodtujljivih pravic človeka, naredijo družbo po svoji oz. po Bučarjevi meri.« 15. april 1988, Seja širšega kolegija republiškega sekretarja za notranje zadeve v Tacnu
Milan Kučan: »Mislim pa, da je potrebno in možno jasno povedati, da v Sloveniji ni kontrarevolucije in ni množičnega nacionalističnega gibanja zoper Jugoslavijo in za odcepitev.« Delo, 28. junij 1988
Milan Kučan: »Samostojna Slovenija bi bila najbolj črnogleda varianta… vendar moramo narediti vse, da Jugoslavija bo.« 26. oktober 1988 (javna debata z Viktorjem Žakljem, partijskim ekonomistom in politikom, ko so oktobra 1988 debatirali o viziji »tretje« Jugoslavije.
Milan Kučan: »Drugič te, da slovenske identitete, naj si še tako domišljamo, da je, v Evropi in svetu ni, vsaj ne kot nečesa avtonomnega in do kraja razpoznavnega – je predvsem identiteta Jugoslavije ali celo Balkana.« Govor Milana Kučana na Prešernovi proslavi v Cankarjevem domu, Delo, 8. februar 1989
Milan Kučan: »Jasno je, da mi iz Jugoslavije nočemo in ne želimo in da nas kljub takim amandmajem iz nje nihče nima pravice poditi.« Milan Kučan na plenumu CK ZKJ v Beogradu, Delo, 28. september 1989
Milan Kučan: »Za nikakršen odhod in odcepitev iz Jugoslavije ne gre,… z dopolnili smo ustvarili pomembne pogoje za prihodnost, za socializem po meri ljudi.« Delo, 2. oktober 1989
Milan Kučan: »Naša opredelitev je nedvomno Jugoslavija… /…/ Mi razumemo in sprejemamo Jugoslavijo za svojo državo in si je ne pustimo vzeti…« Milan Kučan, izrečeno na 11. kongresu ZKS, december 1989
Milan Kučan: »Veliko sem imel stikov s tujimi politiki in diplomati in nihče ni pokazal razumevanja za slovensko separatistično tendenco. Vsi pa so pokazali veliko razumevanje za to, da bi se slovenski pogled na demokratizacijo Jugoslavije uveljavil po demokratični poti. Evropa ne mara teh velikih pretresov.« Delo, 30. december 1989
Milan Kučan: »O odcepitvi Slovenije od Jugoslavije je težko celo misliti, ker to ni nikoli bila moja najintimnejša opcija. Z njo se ne morem sprijazniti.« Izrečeno: 31. januar 1990
Milan Kučan: »Bistvena je torej vsebina skupnega življenja v Jugoslaviji, sama forma je pri tem manj pomembna.« 5. februar 1990
Milan Kučan: »Zame je merodajno predvsem vprašanje, ali Slovencem res ni mogoče živeti v Jugoslaviji.« Knjiga Milan Kučan, februar 1990
Milan Kučan: »Ne sodim… niti med tiste, ki so za vsako ceno za samostojno Slovenijo.« Delo, 17. marec 1990
Milan Kučan: »O odcepitveni poti nisem nikoli govoril, o njej pa so govorili mnogi politični ljudje v Sloveniji. Delo, 20. april 1990
Milan Kučan: »Tako ne gre, vlada se zaveda, da osamosvojitve ni mogoče izvesti tako hitro… In ravno tisti, ki bi moral biti najbolj odgovoren za to vlado, ji je zaril nož v hrbet. /…/ Referendum naj bo naslednje leto poleti in takrat naj bodo dani roki za osamosvojitev.« Izrečeno na sestanku vseh predsednikov parlamentarnih strank, 14. november 1990, Dosje, Demokracija, 2002
Milan Kučan: »Nastanek slovenske nacionalne države ni cilj, ampak predvsem izhodišče in sredstvo za vstop slovenske države v evropske in v nove jugoslovanske integracijske tokove.« Delo, 21. novembra 1990
»Mene je predvsem zanimalo in po svoje tudi skrbelo, to je odločitev, ki pomeni za prevzemanje odgovornosti za to kar bomo naredili z državo, ki bo nastala na podlagi tega plebiscita.« Milan Kučan na dan razglasitve rezultatov plebiscita, 26. december 1990, Portret: Milan Kučan, TV SLO 1, 21. junij 2011
Milan Kučan: »Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem.« MMC RTV SLO, 23. december 2015
