Piše: Gašper Blažič
Le malo pred začetkom sodnih počitnic – začele so se 15. julija – se je na celjskem okrožnem sodišču nadaljevala obravnava v zadevi Trenta. Ob že znanih dejstvih, o katerih smo pisali v prejšnji številki Demokracije, postaja jasno, da gre za še eno »kozlovsko sodbo«, če si nekoliko sposodimo ime že legendarne humoreske Josipa Jurčiča.
A šalo na stran, kajti ne gre za navidezen sodni postopek, ampak za projekt, ki ga globoka država jemlje smrtno resno. Od famozne prodaje parcele v Trenti bo naslednje leto minilo že dvajset let, a očitno se režiserjem iz ozadja mudi, saj se vse pogosteje omenjajo nove predčasne volitve. Spomnimo: že decembrske volitve 2011, takrat prve predčasne v Sloveniji (če ne štejemo tistih iz leta 1992, ki so bile prve po sprejetju nove ustave), so dejansko minile v znamenju medijskega poročanja o zadevi Trenta, s čimer so povezali Janšev nakup stanovanja v Ljubljani, ki naj bi ga bil – tako pišejo mainstream mediji – subvencioniral kar Imos, če da gre za politično korupcijo. Ob tem pa kot »dokaz« navajajo eno od cenitev, ki vrednost parcele že nekaj let po prodaji ocenjuje za sto tisoč evrov manj, kot jo je prodal prvak SDS.
Trento zlorabili že tretjič
Leta 2011, šest let po tej prodaji, so to zgodbo v kombinaciji s pohodom Jankovićeve instantne stranke Pozitivna Slovenija režiserji globoke države dobro unovčili. Ušteli so se pri Jankoviću, za katerega niso pričakovali, da bo povsem nefleksibilen pri sestavi koalicije, zaradi česar je iz igre izpadel drugi as iz rokava Gregor Virant s takrat prav tako svežo, sedaj pa neobstoječo Državljansko listo. Botri so »napako« popravili dobro leto dni pozneje, ko so Jankovića žrtvovali, zadevo Trenta pa »uvozili« iz medijev na KPK, ki jo je takrat vodil Goran Klemenčič, kasnejši Cerarjev »hik« minister. Na oblast so ob Virantovi in Erjavčevi asistenci pripeljali Alenko Bratušek, ki se je pokazala le za začasno rešitev, saj so vmes, ko se je že začela Patria, angažirali nov »novi obraz«, tedaj je bil to Miro Cerar. A tudi njega ni več v politiki, čeprav je bil v času, ko je konstrukt Patria dosegel vrhunec, postal glavni »koristni klovn« za tranzicijsko levico. A videti je, da bodo sedaj zadevo Trenta za politične namene uporabili še tretjič. In tudi tokrat ne gre samo za zniževanje javnomnenjskega ratinga SDS, ampak tudi za preprečevanje političnega povezovanja sorodnih strank na desnici. Prav vnašanje delitev in »friziranje« nekaterih labilnih politikov je v preteklosti prinašalo uspehe tranzicijski levici, saj je s tem glasove sredinskih volivcev uspešno kanalizirala k »novemu obrazu« ali pa jih je vsaj prisilila k pasivnosti. No, tokrat pa je eden od motivov tudi dvigovanje prahu in preusmerjanje pozornosti z mafijskega poslovanja Gibanja Svoboda in afere Litijska, ki prav v tem času dobiva nove razsežnosti.
Zavijanje z očmi
Toda če so akterji globoke države mislili, da bo Janša in z njim simbolno tudi SDS in celotna opozicija tudi tokrat lahek plen, so se krepko ušteli. Sodna obravnava v ponedeljek, 9. julija, teden dni pred začetkom sodnih počitnic, je namreč pokazala, da ni vse zlato, kar se sveti, in ni vse zakonito, kar sodišče razglaša za zakonito. Na zatožni klopi sta poleg Janše znašla še nekdanji predsednik uprave Imosa Branko Kastelic in nekdanji direktor Eurogradenj Klemen Gantar, vsak s svojim zagovornikom, medtem ko Janšo tudi tokrat zastopa Franci Matoz. Slednji pa je sodnici, pravzaprav predsednici tričlanskega senata Cvetki Posilovič očitno stopil na žulj, saj je praktično ves dan sojenja minil v znamenju razprave, ali je bil senat imenovan zakonito ali ne, pri tem pa je sodnica v dvoboju z Matozom nekajkrat celo povzdignila glas, medtem ko so predstavniki režimskih medijev v sodni dvorani ob vsaki Matozovi intervenciji nezadovoljno vzdihovali in zavijali z očmi. Tako se sojenje v pravem pomenu besede na njihovo nezadovoljstvo niti ni moglo začeti. Matoz je razkril, da so na sodišču, kjer je bil Janša enkrat že obsojen zaradi tvita o »prostitutkah«, očitno šušmarili in skušali spraviti v senat porotnike, ki politično ustrezajo režiserjem konstrukta. Zato je Matoz zahteval izločitev obeh porotnikov, ki nista bila imenovana v skladu z določbami sodnega reda. Dejal je, da se je kot zagovornik v konkretni zadevi ves čas trudil, da bi preveril zakonitost sestave senata, in je v ta namen po razpisu naroka že 11. junija 2024 na predsednico senata naslovil zahtevo po pojasnilu načina izbire senata (se pravi sodnika in porotnikov). Zahteval je zapisnik za preveritev načina dodelitve spisa od izločenega sodnika Marka Brišnika do tega, da je zadeva pripadla zdajšnji predsednici senata sodnici Cvetki Posilovič.
Prav tako je zahteval predložitev obrazca SR23, ki služi določitvi sodnikov porotnikov. Za ta primer je sodišče pooblastilo Andreja Volka in Suzano Žinić, ki sta sicer na repu seznama 86 porotnikov celjskega okrožnega sodišča. O dodelitvi predsednice senata in sodnikov porotnikov je sicer odločala predsednica celjskega okrožnega sodišča Petra Giacomelli, vendar Matoz od nje ni pridobil ustreznih pojasnil o tem, kako je bil sestavljen senat. Izkazalo pa se je tudi, da je namesto predsednice sodišča porotnike postavljal nekdo drug, prav tako ni bilo razjasnjeno, kako je bila zadeva Trenta dodeljena sodnici Posilovičevi, saj so bila pojasnila zelo skopa. Očitno so iz nepojasnjenih razlogov »preskakovali vrste«, češ da so nekateri porotniki preobremenjeni, hkrati pa so jim, kot je razkril Matoz, naknadno dodeljevali druge zadeve. To se je zgodilo na istem sodišču tudi v drugi zadevi, kjer je Matoz prav tako zastopal Janšo. No, v tem primeru so preskočili kar 15 porotnikov na abecednem seznamu. Brez pojasnila.
Povišani toni sodnice
Matozovo (povsem upravičeno) sitnarjenje je bilo dober razlog, da je tudi sodnica nekajkrat izgubila živce, češ da z izbiro porotnikov nima nič, vendar ji je Matoz razložil, da je po sodnem redu najprej sama dolžna preveriti zakonitost sestave senata. Tudi sam je na sodišče naslovil nič koliko zahtev, vendar pojasnil ni bilo. Je pa – kljub povzdigovanju glasu sodnice – vendarle prišlo do premika, saj je nato pred sodiščem pričala kar predsednica sodišča Petra Giacomelli. Očitno je pomagala Matozova napoved, da bo uporabil vsa pravna sredstva, če bo sodišče trmoglavilo, da je senat sestavljen zakonito. Giacomellijeva je zadevo pojasnila džentelmensko, vendar tudi z veliko zapletanja, saj ni znala pojasniti, na kakšen način so bili porotniki, ki so bili po abecednem seznamu prvotno pristojni za predmetno sojenje, razglašeni za preobremenjene. Tudi glede dodelitve posameznih zadev sodnikom je ostalo pri precej medlem pojasnjevanju. Interni akti, ki bi določali, kdaj je sodnik porotnik preobremenjen, pa ne obstajajo, kar je predsednica sodišča tudi priznala. To pomeni, da sama diskrecijsko odloča, kdaj je sodnik/porotnik preobremenjen. No, v tem primeru pa je o zadevi (povsem nezakonito!) odločala kar administratorka na sodišču.
Porotnika okužena s politiko
Svoji izjavi sta seveda morala dati tudi oba porotnika, ki ju je Matoz vprašal o političnem angažiranju v preteklosti. Andrej Volk je sprva pojasnil, da je bil nazadnje član stranke Naša dežela, ki jo je vodila Aleksandra Pivec, v preteklosti pa je bil privrženec LDS, ne pa tudi član, ter da ni nikoli kandidiral. Glede vprašanja, ali je leta 2006 kandidiral na listi LDS za občinski svet v Šoštanju, pa je dejal, da je to mogoče, vendar se ne spomni več. (Avtor članka, ki ga pravkar berete, je s precejšnjo težavo našel spletno izdajo Uradnega lista občine Šoštanj (št. 12 / 2006), iz katere je razvidno, da je bil Volk tedaj kandidat LDS za občinski svet v Šoštanju, in sicer na repu lestvice (dvajseti), za občinskega svetnika pa ni bil izvoljen.)
Pri Suzani Žinić pa se je še bolj zapletlo, ko je priznala, da se s sedanjo pravosodno ministrico Andrejo Katič (SD) dobro pozna, saj sta bili sodelavki v občinski upravi mestne občine Velenje. Tam je bila Katičeva direktorica, nato vmes ministrica, po vrnitvi pa svetovalka župana, nato pa spet ministrica. Porotnica je ob tem izjavila, da z ministrico ne prijateljuje. Matoz jo je vprašal, ali je Katičeva na občini res organizirala praznovanje, ko je Janša odšel v zapor v zadevi Patria, vendar je izjavila, da ji to ni znano. Na vprašanje, ali jo je Katičeva imenovala za vodjo pravne službe, je Žinićeva odgovorila, da se tega ne spomni. No, verjetno bi to okoliščino razjasnil ustrezen dokument, ki ga hranijo na MO Velenje, če je že porotnici odpovedal spomin.
Hude procesne kršitve
Je bilo pa izrečeno dovolj, da je Matoz podal predlog za izločitev obeh porotnikov, saj obstaja utemeljen dvom o njuni nepristranosti. Oba sta namreč kontaminirana s političnimi povezavami s strankami in z osebami, ki so že skoraj sovražne do obtoženega Janše. Matoz je zahteval tudi izločitev Giacomellijeve iz postopka, saj je prišlo do hudih procesnih kršitev. Sodnica je obravnavo prekinila in odločila, da se bo glavna obravnava nadaljevala, ko bo na podlagi 42. člena ZKP odločeno o podanih razlogih za izločitev. Pri tem že določeni datumi glavnih obravnav za zdaj ostajajo nespremenjeni. Naslednja naj bi bila 22. avgusta, takoj po koncu sodnih počitnic.
Skratka, še ena kozlovska sodba iz nabora slovenske tranzicije. Pri tem je nezakonito in nepregledno sestavljanje senata »po domače« samo del širše problematike, saj je tudi obtožnica povsem absurdna in zadeva, kar sploh ne more biti predmet kaznivega dejanja. Tudi sistem je podoben kot pri zadevi Patria, saj so Janši pritaknili še dva soobtoženca, in to spet brez konkretnih dokazov o tem, kaj naj bi bilo sploh kaznivo. No, medtem pa mainstream mediji dobesedno lomastijo s kričečimi naslovi. Zagotovo bo zgodba dobila še bolj šokantno nadaljevanje.
Časovnica zadeve Trenta
1992 – Janez Janša postane lastnik parcele v Trenti
2005 – proda parcelo podjetju Eurogradnje, ta pa Imosu
2011 – prva medijska poročanja o zadevi Trenta, kar vpliva na rezultat predčasnih volitev
2013 – zadeva Trenta postane del spornega poročila KPK, kar pripelje do konca druge Janševe vlade
2014 – vmes se zgodi konstrukt Patria, vložena tudi prva ovadba zaradi Trente, sledi serija cenitev zemljišča
2020 – vložena obtožnica v zadevi Trenta
2021 – pristojnost za primer prevzame Okrožno sodišče Celje
2022 – prvi narok v zadevi Trenta
2024 – zapleti zaradi imenovanja senata
Upokojeni tožilec: Gre za farso
Pridobili smo mnenje enega od upokojenih tožilcev – ime hranimo v uredništvu – o zadevi Trenta. Kot pravi, Janez Janša v tem primeru ni storil nobenega kaznivega dejanja. Iz sodne prakse ustavnega in vrhovnega sodišča izhaja pravni stavek, »da oseba, ki ni bila zaposlena v gospodarski družbi, ki je od nje kupila Trento, ne more biti storilec kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti.« V tem primeru je bil Janez Janša prodajalec, ki je prodajal svojo nepremičnino na prostem trgu. Pri tem ni imel nobene vloge pri samem kupcu. Kot pravi naš tožilski vir, gre dejansko za konstrukt, saj očitek iz obtožnice, da je Janša prodal nepremičnino »po višji ceni, kot jo je kupil desetletja nazaj«, ne vzdrži dejstev. In ker Janez Janša ni storil nobenega kaznivega dejanja, odpadeta tudi očitka za soobdolženca, da sta ravnala kot pomočnika, ker je pomoč akcesorne narave. Naš vir ob tem trdi, da je glede tega med drugim že komuniciral tudi s tožilcem Boštjanom Valenčičem in mu predložil argument, da v tej zgodbi ni kaznivega dejanja. To pa je mnenje vrhovnega sodišča, da oseba, ki ni zaposlena v gospodarski družbi, ne more storiti kaznivega dejanja zlorabe. Vendar je bila obtožnica vseeno vložena, a brez pravne podlage. Drugače povedano: Janšo preganjajo zaradi nečesa, kar sploh ni kaznivo, svoje mnenje končuje naš vir.
