Piše: Moja Dolenjska, C. R., Spletni časopis
Poslanci Svobode, SD in Levice bodo danes še v zadnjem tretjem branju potrdili zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, s katerim bodo posameznim izbrancem dodelili visoke dodatke k pokojninam.
Zakon podeljujejo najvišje mogoče pokojnine, neto okoli tri tisoč evrov mesečno, prejemnikom Prešernovih nagrad, pol nižje pa nagrajencem Prešernovega sklada in predsednika republike. Pri tem bodo nekateri prejeli tudi do 1500 evrov več mesečno.
Privilegij je umetnikom koalicija namerava uzakoniti v zadnjem branju že konec novembra, a je opozicijska SDS to preprečila s postopkom za razpis posvetovalnega referenduma. Po poslovniku parlamenta morajo poslanci, če je predlagan posvetovalni referendum, z nadaljevanjem procedure počakati 30 dni. A koalicijski poslanci tega niso naredili in so s proceduro nadaljevali prej, s čimer je grobo kršen poslovnik državnega zbora.
In medtem ko bodo nekateri izbranci po novem prejemali izjemno visoke pokojnine, običajni upokojenci ne bodo dobili niti božičnega dodatka. Po mnenju predsednika vlade ta namreč ni potreben, pa čeprav 300.000 upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine.
Pavel Rupar je ob tem zapisal:
Najvišje mogoče pokojnine, ki bodo prihodnje leto okoli tri tisoč evrov neto, je še v tretjem branju vsem prejemnikom Prešernovih nagrad po drugi svetovni vojni izglasovalo 49 poslancev Svobode, SD in Levice. V pokojninski sklad neplačani privilegij so vladajoči izglasovali z namerno kršitvijo poslovnika, ker se jim je mudilo, da bi novosti obveljale še pred novim letom. Po poslovniku bi glasovanje moralo biti šele po novem letu. A do novega leta novosti še ne bodo veljale. Proti je glasovalo 25 poslancev opozicijskih SDS in NSi, ki se jim je pridružil še Dejan Kaloh. Manjšinci in ostali strankarsko nevezani poslanci so manjkali ali pa niso glasovali.
Povprečno bo privilegij za Prešernovega nagrajenca pomenilo okoli 400.000 evrov pokojninske ugodnosti v dveh desetletjih, kolikor se praviloma prejema pokojnina. Prešernove nagrajence je oblast že nagradila s 30.000 evri. Toliko znaša Prešernova nagrada. V prejšnjem režimu so nagrade dobili le politično primerni. Nižja doplačila, za pokojnine neto okoli 1.500 evrov, bodo dobili nagrajenci Prešernovega sklada in predsednika republike. Tudi retroaktivno za desetletja nazaj. Opozicijski poslanci so pred glasovanjem opozorili, da je dodatek, ki bo izplačan za nazaj, še posebej nepošten, ker ga bodo dobili tudi takšni, ki niti evra niso vplačali v pokojninski sistem, ker jim je to plačevala država, ki umetnike s plačilom prispevkov in davkov že posebej podpira. Drugih ljudi pa ne.
Enega od ciljev, ki jih je imela vlada, da bi novost obveljala še letos, pa so, tako se zdi, zgrešili. Ker bodo novosti obveljale petnajst dni po objavi v uradnem listu, to letos več ne more obveljati. V tednu dni lahko veljavnost novosti in objavo v uradnem listu ustavi še državni svet z vetom ali referendumska pobuda.
Predstavnika največje opozicijske in vladne stranke sta glasovanje pojasnila tako:
Andrej Hoivik (SDS): “Zdaj vsi vemo in tudi dokazali smo v torek, da ste kršili poslovnik s tem, da že danes glasujemo o tem zakonu, ampak ok, tega smo že vajeni in koalicija vas je podprla, torej tudi stoji za tem zakonom, ki ga bo izglasovala. V naši poslanski skupini bomo glasovali proti temu zakonu, ki bo kulturnikom dodala povprečno tisoč 1500 evrov mesečnih prihodkov, in če pogledamo koliko bodo dobili tisti, ki niso plačali nič evrov v pokojninsko blagajno, ne boste verjeli, tisti Prešernovi nagrajenci na primer bodo prejeli 2.700 evrov vsak mesec, ob tem, ko niso plačali enega evra v pokojninsko blagajno. In ja, za nekatere upokojence, ki so garali 40 let in imajo v letu 2024 zajamčenih 748 evrov, bodo gledali to elito, pa naj bo leva ali desna, tudi tukaj pravzaprav ne gre za leve in desne, ampak gre za to, da to ni fer, da to ni fer. Torej nekdo, ki je plačeval pokojninsko blagajno, dobi 748 evrov, zdaj pa bodo kulturniki za nazaj, za nazaj po tem zakonu lahko prejeli 2.700 evrov. In tisti, ki se bodo prijavljali v prihodnosti, v letih 2024, 2025, bodo prejemali tudi še več, 3.100 evrov, 3.500 evrov in tako naprej, odvisno od gospodarske rasti in od sposobnosti naslednjih Vlad. Temu absolutno v naši poslanski skupini nasprotujemo. In nasprotujemo še zaradi ničesar. Še vedno ministrstvo za kulturo ni pokazalo 34 pripomb k temu zakonu, pa je državni sekretar dejal, da bodo to javno objavili še danes naj. Kaj imate za skrivati? Se bojite ljudstva, ki vas je izvolil? Kot sem dejal, v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo, smo in bomo vedno podpirali umetnost, podpirali kulturo, ampak ne na način, ne na način, da pride Levica na Ministrstvo za kulturo in zelo skrivaje sprejme ta zakon, ki bo dodeljeval take ekscese na področju dodajanja penzij. Tistim vašim, ki so vam po godu, začenši s Svetlano Makarovič.”
Tamara Vonta: Ker je za nami en zelo naporen teden, mi dovolite malce drugačno obrazložitev glasu. “Ker strašenje je pregrozno za tak droben miši strah. Vsak večer se mišek Tibi čuti šibkega v nogah, a nocoj se je skorajžil, da nastopi kot vampir, uplahotal ti bo nad glavo kot pošasten netopir, pa bo v postelji preplah. Mama, mama, tu je strah!” Svetlana Makarovič, šov strahov. Glasovala bom za.
Kakšen bo povprečen privilegij za Prešernove nagrajence lahko izračunamo, če upoštevamo, da je povprečna starostna pokojnina, kot je v reviziji poslovanja ZPIZ predstavilo računsko sodišče, 1.024 evrov. Vladajoča koalicija namerava najbolj privilegiranim kulturnikom dodeliti najvišje pokojnine, takšno že privilegirano dobiva kot športnik Peter Vilfan in je bila prejšnji mesec 2.602 evrov (prej pa še višja). Če preračunamo, bodo povprečno mesečno torej Prešernovemu nagrajencu podarili po 1.577 evrov, na letni ravni je to 18.918 evrov, v desetih letih 189.180 evrov in v dvajsetih 378.374 evrov. Izjemne pokojnine bodo Prešernovi nagrajenci povprečno dobivali okoli dve desetletji. V Sloveniji so namreč lahko ženske, ki so dopolnile 65 let med leti 2015 in 2020, pričakovale, da bodo živele in dobivale pokojnino še 21 let. Moški so lahko pričakovali, da bodo živeli še 18 let. Živimo pa vse dlje. In ta doba se podaljšuje.
Finančnih posledic, ki so jih povsem drugače kot kaže naš preračun prikazali v predlogu zakona, vsaj letos še ne bo. Tako so denarno posledice opisali iz vlade: “Finančne posledice predloga zakona bodo do konca letošnjega leta (tekoče leto) predvidoma znašale skupaj približno 31.000 evrov, v naslednjem letu pa približno 180.000 evrov. Predlog zakona nima posledic za druga javna finančna sredstva.”
