Piše: Peter Jančič (spletnicasopis.eu)
Robert Golob je ta teden dobil pet dodatnih ministrstev, s tem pa po številu ministrstev eno največjih vlad v Evropi, ki po številu resorjev spominja na izvršne svete iz časov socializma. Ko gre za ministre, ekipa ni popolna, manjka minister za notranje zadeve. Po odstopu Tatjane Bobnar Golob še išče primernega kandidata. Je pa Golob ekipo ministrov “okrepil” vsaj z na volitvah propadlo šefico SAB Alenko Bratušek in ustanoviteljem zavoda 8. marec Simonom Maljevcem. V sredo se bo koalicija sestala na vrhu, kjer se bodo pogovarjali še, kako množicam novih ministrov, državnih sekretarjev, ki so ravno dobili funkcije, povišati plače.
Ministri pa zadnji teden niso našli časa, da bi parlamentu predlagali zakon, s katerim bi takoj povišali plače sodnikom in tožilcem za 600 evrov mesečno. Po številu sodnikov na število prebivalcev smo tudi v vrhu Evrope. Povišico jim je pred dvema tednoma obljubil Golob, kar so zbrani sodniki nagradili z aplavzom. Da bo vlada predlagala spremembo zakona, je v torek poslancem tudi napovedal Golob. Pa je ni. V medijih je bilo nekam tiho. Zadovoljili so se s pojasnilom šefice Ukoma Petre Bezjak Cirman, da so povišanja ustavili “nomotehnični popravki” in da bo vlada o tem odločala na dopisni seji. Do konca tedna ni. V parlamentu je premier to, da bosta zaradi njegovih 600 evrov šefa ustavnega in vrhovnega sodišča nenadoma imela precej višjo plačo kot predsednik republike, vlade ali parlamenta, pojasnil s tem, da lahko poslanci politikom določijo nizke plače, sodnikom in tožilcem pa morajo dati več, ker so ti neodvisna veja oblasti. Zakon plače ureja za vse funkcionarje enako in skupaj. In ne “neodvisno” za vsako vejo oblasti posebej.
Premier je napovedal tudi, da bodo plače krepko povišali vsem funkcionarjem, torej tudi poslancem, novim ministrom, predsednici republike, računskim sodnikom, varuhu človekovih pravic in podobnim, a te večje povišice bodo obveljale šele v prihodnjem mandatu. V sredo se začne februar, v katerem bi morali za januar sodnikom in tožilcem Golobov dodatek že izplačati. Pa zakon o tem ni še niti predlagan parlamentu. Dodeljevanje dodatkov, za katere ni temelja v zakonu, za Goloba ni nekaj novega. Na ta način je zadnja leta v državnem podjetju GEN-I dobival plačo in nagrade, ki so bile daleč preko omejitev, ki veljajo za vodilne v podjetjih v državni lasti. Omejitve so bile uzakonjene, da z nagradami šefi državnih podjetij ne bi preveč kradli. Za leto 2021 bi ob več kot 200.000 evrov neto plače in nagrad moral Golob dobiti še posebno dodatno milijonsko nagrado, ki pa mu je konec lanskega leta, tako vsaj trdijo v podjetju GEN-I, niso izplačali. Ker so se tako dogovorili. Prostovoljno bi se naj premier odrekel denarju. Škandal bi bil prevelik. Ali so se tudi drugi, ki so z Golobom vodili GEN-I, odrekli sladkostim državne lastnine, niso razkrili.
Golob ima na državni ravni pri sodnikih in tožilcih težavo, ki je ni vajen, da dodatkov ne more deliti po tihem in pod mizo, brez nadležnih pravnikov in nadzora vsaj nekaj medijev. Ali pa vsaj začudenja uglednih podjetnikov. Ki si pa javno ne upajo vprašati o zlorabah v državnih podjetjih pri nagradah. Ker se bojijo šefa vlade, ki je bil med tistimi, ki so to dobivali.
Da Golob svojo vlogo premiera, ki mora biti zgled transparentnosti, ne razume, kot so jo šefi vlad v preteklosti, se je dodatno pokazalo, ko je Žanu Mahniču (SDS), ki ga je spraševal o milijonskih nakazilih iz podjetja GEN-I po Balkanu v preteklosti, pa tudi podjetjem veleposlanika Martina Berishaja, “odgovoril” tako: “Vedno znova je fascinantno poslušati vaše konstrukte, ki so v celoti izmišljeni in samo konstrukti in vedno znova se človek vpraša, ali boste kdaj preboleli 24. april, ker očitno ga ne morete. Vse to, kar govorite, ste lansirali vi v predvolilni kampanji. Vaše strukture pod vašim neposrednim vodstvom so lansirale to izmišljeno afero, naj bi bila afera. In vse nas je čakala, in mene je čakala, če se kdo spomni, v famozni oddaji pri Igorju Pirkoviču, oddaja Soočenja na RTV Slovenija. Pa nismo je še prevzeli, kljub temu, da je zakon spremenjen, pa na referendumu z dvotretjinsko večino potrjen. Žal, RTV še vedno ni svoboden. Tako da, ne, noben medij še ni bil prevzet.”
Tako je Golob odgovarjal, za katere namene je iz GEN-I-ja nakazoval denar Martinu Berishaju. Rezultat volitev nikakor ni dokončno dokazilo, da je z nakazili vse v redu. In tudi trditev, da je vse predvolilni konstrukt SDS in da je to “lansiral” Janez Janša, ni pojasnilo razlogov nakazil. Zakaj se Golob izmika odgovoru? Lahko bi povedal, da so kupili na Kosovu proizvedeno elektriko, investirali … Karkoli je že bil razlog. Ali pa, da so dokumenti o nakazilih ponaredek. Pa ni. Zakaj bi bilo to težko pojasniti? Je težava, ker ni šlo za običajne posle? Ker je bilo za svetovanja to le preveč denarja?
Foto: Nova24TV
Kako niso prevzeli nobenega medija?
Podobno Golob s sodelavci ni bil pripravljen pojasniti, zakaj je GEN-I nakazal 103.000 podjetju novinarke Vesne Vuković po letu 2019. To bi naj bila njihova zasebna stvar. Golobov medij Necenzurirano, iz katerega je prišla zdaj glavna piarovka Golobove stranke Vukovićeva, je v zadnjih dneh objavil celo zgodbo o domnevnem paktu med Janezom Janšo in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, v kateri nam rišejo nedopustno mednarodno zaroto zbiranja podatkov za diskreditacijo Goloba v preteklosti. Da bi preprosto pojasnili razloge za nakazila, pa jim še na misel ne pride. Če je vse čisto, v čem je težava? Kaj potem, če se je preverjalo nakazila iz GEN-I-ja? Saj je prav, da se preverja poslovanje državnih podjetij, da kdo tam ne bi zlorabil položaja in se okoristil.
A za Goloba in Necezurirane je problem le, kako se je lahko razvedelo in prišlo v medije v številnih državah po Balkanu. Da Golobovi še niso prevzeli nobenega medija, ker njegov prevzem RTVS še poteka in zaradi tega tam še ni svobode, kar je tudi Mahniču odgovoril Golob, pa tudi ni povsem točno. Je pa zanimivo, da Golob tako prostodušno prizna, da prevzemajo RTVS. Prevzeli so s hitrimi političnimi čistkami na vrhu SDH in Telekoma prej že drugi najbolj brani spletni portal v državi Siol.net. To vem iz osebne izkušnje, ker sem ga do njihovega prevzema vodil kot urednik. Vse druge večje medije, z delno izjemo RTVS, pa so z leve obvladovali že prej.
Tiste manjše medije, ki jih niso, denimo Novo24TV ali Demokracijo, poskušajo uničiti z ustavitvijo oglaševanj, in sicer financiranj. Pa tudi s posebno preiskovalno komisijo Mojce Pašek Šetinc, prej urednice na TVS, ki nam s prestopom med strankarsko najbolj aktivne politike kaže, kako je bila politično usmerjena TVS v preteklosti. Težavo pa imajo v vladi, ker v njihovem tisku medtem odpuščajo novinarje, ker ni več bralcev. V vladi že iščejo denar, da bi rešili to “težavo” medijev, ki jih bere vse manj ljudi.
Mahnič je Golobu na trditev, da niso preboleli poraza na volitvah, odgovoril tako: “Prej ste napovedal višje plače za funkcionarje v naslednjem mandatu. Gospod premier, mi smo 24. april že preboleli, dvomim pa, da boste vi kdaj prebolel, ker te višje plače ne boste dočakal.”
Poslanec SDS Žan Mahnič in predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA/zajem zaslona RTVS)
O nakazilih iz GEN-I-ja, ki jih je dvigoval Martin Berishaj, ki je tudi veleposlanik na Hrvaškem, je ob očitku, da je vse skupaj konstrukt in da SDS ni prebolela poraza na volitvah, Golob odgovoril še na že večkrat uporabljen način tako, da je zanikal, da bi poznal Berishaja: “Nobena slika ni z mano. Jaz ga ne poznam. Nikoli ga nisem srečal in on sam je potrdil to za medije, da se nisva nikoli ne srečala, ne videla, niti se ne poznava. Se pa zelo dobro pozna s spoštovanim poslancem Janezom Janšo. To sem povedal tudi pri Pirkoviču in zato se je takrat pred 24. aprilom kar naenkrat ta zgodba umaknila iz medijev, ker ste vi ugotovili, da če se s kom lahko povezuje gospod Berishaj, se lahko samo z vašim cenjenim vodjo.”
Kakšno povezavo imajo posnetki vljudnostnih srečanj Janše z Berishajem z nakazili iz GEN-I-ja, pa Golob ni pojasnil. Janša ni imel vpliva na odločitve Goloba, komu bodo nakazovali denar iz GEN-I-ja. In to, da Golob nekoga ne pozna, še ne pomeni, da mu ni potrebno povedati razlogov, zaradi katerih so temu gospodu nakazali denar. Janša mu, kolikor je znano, ni nakazal nič.
Mahnič je, ko je ponovil vprašanje, zato dejal: “Stalno se želite umakniti tako, da kažete s prstom na nas. In glede na to, gospod premier, da smo vas že večkrat tukaj, tudi na preteklih zgodbah, ujeli na laži, vam ne verjamemo niti več glede romunskega računa, čeprav boste verjetno rekel, da je šel Janez Janša v Bukarešto in vam odprl račun. Druge razlage vi tako nimate. Brez Janše mi živeti ni, je vaše edino vodilo. Zato še enkrat, predsednik Vlade. Zanima me: Kje je končal denar? Kam se je nosila gotovina, ki se je od podjetja GEN-I dvigovala v državah bivše Jugoslavije?”
Med tem dogajanjem v parlamentu so se nadaljevale običajne politične čistke, ki jih izvaja Golobova koalicija v družbenih podsistemih. Ta teden na vrhu muzejev. S strokovnega vidika so te predčasne menjave nerazumne. Na to je opozorilo tudi 79 izobražencev, ki vladi očitajo nedopustno in nedemokratično ravnanje s hitrimi odstavitvami šefov dveh muzejev, kar so dosegli tako, da so namesto muzeja novejše zgodovine in muzeja osamosvojitve ustanovili nov muzej.
Sovražna vsebina ali grožnje ministrici?
Ob simbolni ukinitvi spomina na osamosvojitev, ki se več ne omenja v imenu združenega muzeja, s čemer se želi doseči odpravo spomina tudi na odpravo enopartijske diktature, v kateri je državljanom komunistična oblast odvzela najbolj elementarne človekove svoboščine, so dosegli še odstavitev Jožeta Dežmana, ki je kot zgodovinar zadnja desetletja razkrival povojne pomore in zlorabe v času socializma. Ki jih prejšnji partijski zgodovinarji niso smeli opaziti.
Ministrica za kulturo Asta Vrečo, ki vodi projekt sprememb in odstavitev v državnih muzejih, je iz Levice, ki prejšnji nedemokratični režim pogosto ponuja kot vzgled. Z odločitvijo o pogrebu z državniškimi častmi pa se je funkcionarju tega nedemokratičnega režima Janezu Zemljariču, ki je kot šef politične policije (Udbe) simboliziral brutalne zlorabe oblasti, nedavno poklonila kar celotna vlada Roberta Goloba.
Ministrica je, ko je na spletnih omrežjih čistka na vrhu muzejev in omalovaževanje osamosvojitve države vzbudilo velikansko ogorčenje, sporočila:
Pisma ni objavila. Sam sem pisem s sovražno vsebino dobil že na kupe. Praviloma z leve. Pogosto vsaj deloma v jeziku “bratskih narodov”. Ni čisto jasno, ali se je ministrica s tem že vpisala v množico politikov, ki jim grozijo. Politiki prejšnje vlade so dobivali celo pisma z naboji. Na protestih, ki so se jih udeleževali najvidnejši politike stranka Aste Vrečko, je Ludvik Tomšič javno pozival k umoru Janeza Janše, o čemer poteka sodni postopek, protestniki pa so pozivali tudi k smrti pristašev Janše z množično natisnjenimi plakati Smrt janšizmu, svoboda narodu. Ti pozivi k smrti so bili parafraza mota, ki je bil med vojno simbol upora proti okupatorjem, po vojni pa so s tem geslom revolucionarji množično brez sojenj morili ujetnike in uvedli diktaturo. V imenu boja proti fašizmu je bilo dovoljeno karkoli.
Grožnje politikom, tudi ministrici za kulturo, so povsem nedopustne. Podobno nedopustno pa je tudi njeno ravnanje in ravnanje vlade, ko pljuva po tistih, ki so pred desetletji dali življenje za državo, ki bi spoštovala svoboščine ljudi, znala obsoditi in ne nagrajevati zlorabe socialističnih oblastnikov (tudi “naših” Zemljaričev) in ki bi nas usmerila proti uspešnemu zahodu in ne v propadlo socialistično preteklost.
