Piše: Vida Kocjan
Dolgotrajna oskrba bi morala v Sloveniji po obljubah ministra Simona Maljevca v polnosti zaživeti s 1. decembrom 2025. Predsednik vlade Robert Golob pa je javno napovedal, da bo Maljevac, če se to ne bo zgodilo, nosil politično odgovornost.
Kot je bilo razumeti, se bo moral posloviti z ministrskega mesta, ki ga je vlada ustanovila prav zanj. V zahvalo za njegov levičarski politični aktivizem pred volitvami 2022, ko je izdatno pomagal rušiti Janševo vlado in Golobu pomagal na tron. Prvi december je mimo, Maljevac je še vedno minister, Golob pa navaja, da v decembru za njegovo zamenjavo »ni časa«.
Plačujemo, denar zapravljajo, oskrbe ni
Ob vsem tem državljani že od 1. julija plačujemo obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo. Upokojenci en odstotek od neto pokojnin, zaposleni dva odstotka od bruto pokojnin, podobno samostojni podjetniki, kmetje in študentje. Vsi, ki zakonito ustvarjajo dohodek torej. Samo letos naj bi se iz tega vira v državno blagajno nateklo 370 milijonov evrov, polovico pa naj bi na ministrstvu oziroma v vladi že zapravili, in sicer za lastne zaposlitve, za oglaševanje svojega »dobrega dela«, za plačevanje dodatkov, ki so doslej spadali pod okrilje Zavoda RS za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vse to se je zgodilo, čeprav je tudi Golob zatrjeval, da se bo denar zbiral na posebni proračunski postavki in bo porabljen strogo namensko. Kot večkrat doslej je tudi te besede »snedel«.
Storitve spreminjajo v plačljive – dejansko stanje
Eden od rednih vsakodnevnih obiskovalcev enega od domov za starejše v Sloveniji je v začetku decembra sporočil, da v domovih organizirajo sestanke, svojci starostnikov pa so šokirani. Zapisal je, da so »normirane vse storitve. Ker kadra primanjkuje, je novi normativ za čiščenje sob dvakrat tedensko. Pred tem je bilo to vsak dan. Omejitve so na vse storitve, ki niso neposredno dolgotrajna oskrba. Plačljive so vse fizioterapije brez napotnice. Normativ za plenice po novem je enkrat na 8 do 12 ur. Kar je več, se doplača. Kopanje je enkrat tedensko, kar je več, se doplača. Zastonj frizerja, britja in pedikure ni več. Vse se plača. Ko sešteješ oziroma k 780 evrom, kot govorijo, naj bi bilo plačilo doma po novem, prišteješ vse druge stroške, si na tisoč evrih in več.
Ker je res veliko neznank, smo Skupnosti socialnih zavodov poslali več vprašanj. Zelo podobna vprašanja smo poslali tudi na ministrstvo za solidarno prihodnost. Zanimala nas je tudi pravna podlaga za visoka izplačila zaposlenim na ministrstvu. Prejeli smo vse odgovore, da bomo lahko naredili primerjavo in to objavili v eni od prihodnjih številk v tiskani ali spletni obliki.
Dr. Žiga Turk: Zdaj vsaj vemo, kar v resnici pomeni »dolgotrajna oskrba«
Prof. dr. Žiga Turk, tudi nekdanji minister: »Če prav razumem, so v domovih upokojencev dolgotrajno oskrbo izvajali že desetletja, samo imenovala se ni tako in plačal si jo je vsak upokojenec sam. Večjih težav z dostopnostjo ni bilo, povpraševanje je bilo celo večje od ponudbe. Zdaj tudi razumem, kaj pomeni ‘sistemski ukrep’. Nekaj, kar že obstaja, preimenuješ in dodaš uradništvo, da okrog tega preklada papirje.«
Skupnost socialnih zavodov: Odgovori na praktična vprašanja, še vedno veliko neznank
O vprašanjih, povezanih z dolgotrajno oskrbo, smo se pogovarjali s sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denisom Sahernikom.
Kako je s tistimi, ki že imajo vloge za sprejem v DSO, ali morajo po 1. 12. še kaj storiti?
Te vloge so še naprej relevantne za namestitev v domu za starejše po zakonu o socialnem varstvu, ne veljajo pa za pridobitev pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi, kjer je treba vložiti novo vlogo za dolgotrajno oskrbo v instituciji na centrih za socialno delo.
Umik stare vloge za zdaj odsvetujemo, saj smo ministrstvu za solidarno prihodnost predlagali pripravo rešitve, s katero bi uporabnike v čakalni vrsti po zakonu o socialnem varstvu pri obravnavi vlog za dolgotrajno oskrbo obravnavali prednostno.
Kako je z dodatkom za postrežbo in pomoč?
S 1. decembrom 2025 prosilci ne morejo več zaprositi za dodatek za pomoč in postrežbo, razen če gre za slepo ali slabovidno osebo ali za vojnega invalida. Ta dodatek se tudi izključuje s storitvami dolgotrajne oskrbe.
Kako je s storitvijo pomoči na domu?
Pomoč na domu kot storitev v okviru zakona o socialnem varstvu je na voljo tudi po uveljavitvi novega sistema dolgotrajne oskrbe. Pričakujemo, da bodo po pomoči na domu posegali tisti uporabniki, ki ne bodo dosegli praga za uvrstitev v nov sistem dolgotrajne oskrbe ali pa bodo želeli več ur pomoči, kot bi jim jih pripadlo v okviru dolgotrajne oskrbe na domu.
Kako je z e-oskrbo?
Storitev e-oskrbe naši člani ne izvajajo. Pojasnjuejmo pa, da imajo pravico do storitev e-oskrbe poleg upravičencev do dolgotrajne osebe, ki niso izbrali celodnevne dolgotrajne oskrbe v instituciji, tudi starejši od 80 let, ki morajo vlogi predložiti mnenje zdravnika ali patronažne medicinske sestre, da potrebujejo to storitev. Predlagamo, da se za podrobna pojasnila o e-oskrbi obrnete na ministrstvo za solidarno prihodnost.
Kakšne položnice za DSO bodo od 1. decembra?
Stanovalci, ki bodo prešli v novi sistem dolgotrajne oskrbe, bodo plačevali manj kot doslej. Že v januarju bodo tako večinoma prejeli občutno nižje položnice za mesec december; izračuni kažejo, da bodo prihranki pri tistih, ki potrebujejo zahtevnejšo nego in oskrbo, dosegli tudi 800 evrov in več mesečno.
Stanje pa bo drugačno pri stanovalcih, ki bodo v domovih še naprej bivali po starem zakonu o socialnem varstvu. S 1. decembrom 2025 se je namreč izteklo proračunsko sofinanciranje višjih stroškov dela zaradi plačne reforme in novih kadrovskih normativov, kar bo prineslo občuten dvig cene oskrbe za stanovalce, ki ne bodo prešli v sistem dolgotrajne oskrbe. Pričakujemo pa, da bodo stanovalci, ki ne bodo prešli v novi sistem, zelo redki.
Kdaj realno pričakujete, da bodo izdane vse odločbe in nato tudi osebni načrti?
Da bi obstoječi stanovalci v januarju 2026 lahko prejeli nižje položnice, morajo biti vsi potrebni dokumenti podpisani najkasneje do 31. decembra 2025.
Ministrstvo za solidarno prihodnost smo seznanili, da bodo izvajalci naredili vse, kar je v njihovi moči, za pravočasen in nemoten prehod na novi sistem, vendar zaradi objektivnih okoliščin – poznih informacij, kratkih rokov ter še vedno odprtih tehničnih in vsebinskih vprašanj – obstaja tveganje, da lahko pri izvedbi pride do zapletov, pri čemer odgovornosti nikakor ne gre pripisovati izvajalcem ali razvijalcem informacijskih rešitev, ki so se morali odzvati v zelo omejenem času. Znova smo pozvali, da se pripravi ocena dejavnikov tveganja in načrt za primer zapletov pri izdelavi osebnih načrtov in drugih potrebnih postopkih.
Kdo bo odločal o tem, kdo bo udeležen v sistemu dolgotrajne oskrbe?
Kdor želi uveljavljati pravice in storitve dolgotrajne oskrbe, se mora najprej obrniti na vstopno točko na pristojnem CSD. Po vložitvi vloge za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe osebno na vstopni točki ali elektronsko zavarovanca na domu obišče svetovalec za dolgotrajno oskrbo, zaposlen na vstopni točki, ki ugotovi, koliko je zavarovanec samostojen oziroma koliko pomoči potrebuje.
Ali se bodo slednji morda morali zaradi tega odreči osebnemu premoženja, kot je slišati v javnosti?
Ne.
Kdaj bo sistem dolgotrajne oskrbe zaživel v celoti? Kakšna je vaša ocena?
Ne vemo, predlagamo, da se za te informacije obrnete na ministrstvo za solidarno prihodnost.
