Piše: Spletni časopis
Vsi najvišji funkcionarji so že dobili zimski regres v višini 639 evrov. K najvišji bruto plači 8.329 evrov ga je dobil šef vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki ravno izgublja najvišjo funkcijo, ker je dopolnil 70 let. Delo bo opravljal le še ta mesec.
Sledi mu po plači generalna državna tožilka Katarina Bregant s 7.589 evri bruto, podobne zneske pa sta dobila še predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin in predsednica republike Nataša Pirc Musar. Razlike v višini plač je povzročil dodatek za delovno dobo, ki je daleč največji pri Đorđeviću. Nižjo plačo, za okoli tisoč evrov, sta dobila premier Robert Golob (Svoboda) in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič (Svoboda), ki je z bruto 6.530 evri povsem na dnu med šefi vej oblasti. Nižjo plačo imata, ker so povišanje plač za vlado in poslance uzakonili za čas po volitvah prihodnje leto, da bi bili ljudje manj besni. Za vse druge funkcionarje pa takoj. Klakočar Zupančičeva ima dodatno nižjo plačo od Goloba, ker je mlajša in ima zaradi tega manj dodatka na delovno dobo. Takšne so bile izplačane plače šefov različnih vej oblasti:
Le Pirc Musarjeva in Golob sta, ko sem prosil za podatke iz vseh teh institucij, razkrila tudi podatek o svoji neto plači, ki je podobne višine. Razlog enakega dejanskega izplačila, čeprav ima Pirc Musarjeva bruto precej več, je, ker ima premier več davčnih olajšav (otrok).
Bivši predsednik republike Milan Kučan, ki ima po zakonu, ki velja le in samo zanj, pravico do posebnega dodatka, ki mu skupaj s pokojnino zagotavlja 80 odstotkov plače, ki jo je dobival kot predsednik republike, je dobil bruto 1.718 evrov tega dodatka, neto je to bilo 1.289 evrov. Kolikšen je skupen znesek, ni znano, ker višina pokojnine javnosti ni dostopna. Verjetno pa neto Kučanov prihodek dosega neto plačo Pirc Musarjeve, ker je imel kot funkcionar Kučan visoko plačo in ima zaradi tega tudi visoko pokojnino, na katere se ne plačuje prispevkov in davkov. Razen po novem za solidarno prihodnost.
V parlamentu je nadomestilo v višini bruto 4.162 evrov, ker si ne more najti dela, tudi ta mesec dobil Jani Prednik (SD), ki so mu izplačali le 513 evrov regresa. Izplačilo je za sorazmeren del leta, ko je dobival poslansko plačo. Ni nujno, da bo to znižanje obveljalo. Na ustavnem sodišču so namreč Špelci Mežnar, ki dobiva enako nadomestilo, bruto v znesku 5.325 evrov, izplačali poln regres 639 evrov.
Kakšna je praksa v vladi ni jasno. Za zdaj tam namreč ni prejemnikov takšnih nadomestil. Nedavno sta odstopila Andreja Katič, ki je bruto je za cel november prejela 6.093 evrov in Boštjan Poklukar, ki pa plače ni dobil cel november. Tako vlada navaja višino plače za Katičevo za november:
Za Poklukarja, ki je bruto dobil 4.557 evrov, za čas do 20.11., pa iz vlade to navajajo tako:
Namesto Poklukarjev in Katičeve sta bila 21.11. hkrati izvoljena prej poslanec Zlobko in Andreja Kokalj, ki je bila prej državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje. Podatki o plačah kažejo, da je Kokaljeva položaj ministrice prevzela pozneje.
Iz vlade so mi zatrdili, da so tam vsi funkcionarji dobili poln regres. Preverjam še, ali sta Katičeva in Poklukar res dobita cel regres ali nekoliko manjšega zaradi odstopov. Odvisno je od tega, ali sta si našla delo drugje ali pa bosta dobila zaposlitev v vladi ali morda nadomestilo.
Iz vlade so na dodatno povpraševanje pojasnili, da je Katičeva dobila 570 evrov zimskega regresa, Poklukar pa 568 evrov.
Nižje regrese (sorazmerno času zaposlitve) so dobili številni funkcionarji. V DZ je Branko Zlobko dobil 568 evrov, preostanek bo, ker je postal minister, dobil v vladi. Nova poslanka SD, ki je prišla namesto Prednika, Janja Rednjak, je dobila 103 evre regresa. Primož Gorkič je na vrhovnem sodišču dobil 566 evrov regresa, preostanek bo dobil na ustavnem sodišču, kjer je ravno prevzel sedež za naslednjih devet let.
Po plačah v vladi ta mesec izrazito izstopata državni sekretarki na notranjem ministrstvu Tina Heferle in Helga Dobrin, plači sta prikazani tudi zgoraj ob Poklukarjevi, ki sta z bruto 9.462 in 9.656 dobili precej višjo plačo od šefa vlade. Razlog je poračun za obdobje od januarja 2025 do oktobra 2025, ko sta prejemali za dva plačna razreda nižjo plačo, kot jima je pripadala, so pojasnili iz vlade.
