Piše: Sara Kovač (Nova24tv)
Prodaja deleža družbe York v Savi je te dni vroča tema, ki odpira stara že oguljena vprašanja o nacionalnem interesu in domnevno škodljivih posledicah tujih vlagateljev v lastništvu slovenskih podjetij. Začelo se je s podpisom pogodbe o prenosu 43,2-odstotnega lastniškega deleža in terjatev do družbe Sava iz družbe York Capital Managment na novega madžarskega lastnika Prestige Tourism.
Ta se je pripravljen zavezati, da kot strateški partner podpre razvoj Save Turizem v regijskega šampiona z 200 milijonov EUR lastnih naložbenih sredstev. Trenutno poteka 30-dnevni rok, v katerem se morata SDH, ki ga vodi Janez Žlak, in Kapitalska družba, ki jo vodi Bachtiar Djalil iz SD-ja (ki imata skupaj v Savi približno 47 odstotni lastniški delež), odločiti o uveljavljanju predkupne pravice za ta delež. Pri tem sta deležna nenormalnih pritiskov s strani opozicijske politike, sindikatov in medijev, da se ta pravica uveljavi.
V zgodbo se je nepričakovano aktivno vključil Borut Jamnik, predsednik uprave Modre zavarovalnice in nečak dolgoletne sive eminence stranke SD Brede Pečan, ki nakup deleža v Savi ocenjuje kot “dobro naložbeno priložnost”. Kad naj bi dal na SDH-ju zahtevo za uveljavitev predkupne pravice z nasprotno ponudbo, ki naj bi bila višja od ponudbe s strani madžarskega kupca Prestige Tourism. Kad naj bi nakup deleža v Savi financiral s pomočjo Modre Zavarovalnice. Zakaj je takšna namera nenavadna?
“Čudežni deček energetike” tudi na srečanju zloglasnega Foruma 21
Kapitalska družba naj bi bila pripravljena kupiti 43-odstotni delež družbe York v Savi, če SDH ne bi uveljavil predkupne pravice. Hkrati pa vsi poznamo javno skrivnost, da Jamnik velja za ključnega igralca v številnih dosedanjih postopkih privatizacije slovenskih državnih podjetij. Kar “ne gre skupaj”, je torej dosedanja aktivna Jamnikova vloga v podporo privatizaciji in v aktualnem primeru njegova vnema za podržavljanje ključnega slovenskega turističnega podjetja. Nenazadnje, še nekaj “ne gre skupaj”. Glavno poslanstvo Kapitalske družbe predstavlja skrb za varnost pokojnin državljanov, ne pa nakup večinskega deleža v podjetju, ki je že nasploh kapitalsko podhranjeno in nima lastnega investicijskega potenciala. Kakorkoli, Jamnik temu pravi “dobra naložbena priložnost”.
Mimogrede: iz javnih evidenc je razvidno, da je Modra zavarovalnica v 100-odstotni lasti Kapitalske družbe, d. d., kjer v Nadzornem svetu sedi tudi Aleksander Mervar, človek še enega “strica” Gregorja Golobiča, sicer nekdanji član LDS-a in eden izmed ustanovnih članov stranke Zares. V nadzornem svetu Modre zavarovalnice pa sedi znani šef SVIZ-a, nekdanji zet Milana Kučana in goreč protivladni aktivist Branimir Štrukelj, povezan s skrajno Levico. Vse poti vodijo v Murgle.
Portal Požareport pa navaja še nekaj zanimivosti glede Jamnika, ki ga menda veliko veže z Robertom Golobom (sicer tudi Kučanovim maziljencem za mandatarja tranzicijske levice). Kot navaja, morda sploh ni naključno, da imata tako Modra Zavarovalnica kot tudi Golobov Gen-I svoj sedež na istem naslovu, pod isto streho – na Dunajski 119 v Ljubljani. Jamnik in Golob naj bi se tudi redno dobivala in prijateljevala zlasti na skupnih (“zarotniških”) kosilih, enkrat v kabinetu enega, drugič drugega, sicer precej diskretno. Hrano si menda nosita kar v pisarno. Oba sta tudi tranzicijska otroka, rojena z zlato žlico v ustih, kariero pa zgradila na izvrstnih družinskih temeljih. Golobov oče Valentin je bil denimo državni direktor Soških elektrarn. Kot še navaja Bojan Požar, Jamnik udriha po Madžarih šele sedaj, ko ni več nadzornik NKBM, ki jo poseduje madžarska banka OTP. Če bo država ameriškemu skladu York za delež v Savi odštela 38 milijonov evrov, bo to pomenilo le novo krajo davkoplačevalskega denarja, ki se je v desetinah milijard evrov že stekel v davčne oaze.
Jamnik “plete mreže”, ki podpirajo njegovo obsedenost z nadzornimi sveti in privatizacijskimi postopki
Pa si poglejmo še “privatizacijsko ozadje” Jamnika, ki je v zadnjih desetletjih veljal za ključnega akterja v privatizaciji državnih podjetij. Odprodal je Fotono, Mercator, pa Helios. Oktobra 2013 je denimo ob podpisu prodajne pogodbe za prodajo Heliosa avstrijski družbi Ring International ponosno povedal: “To je vzorčen primer dobre prodaje podjetja v državni lasti. V konkurenčnem postopku smo izbrali strateškega lastnika, ki bo pripomogel k rasti Heliosa”. Kaj se je kasneje dogajalo z Heliosom je že znana zgodba.
Privatizacijski postopki so bili povezani tudi z vzpostavljanjem korporativnega upravljanja v velikih gospodarskih družbah, v katerih si je Jamnik uspešno izbojeval svoj položaj. Bil je vsaj član, če že ne predsednik v nadzornih svetih številnih družb iz privatizacijskega seznama 15 državnih podjetij, denimo predsednik nadzornega sveta Cinkarne Celje, Telekoma Slovenije, prav tako je nadzornik v Krki, maja 2019 je postal nadzornik NKBM. Nenavadno, da je bil lahko Jamnik hkrati predsednik uprave Modre zavarovalnice, ki je v stoodstotni državni lasti, in nadzornik banke (v tuji lasti), saj obstaja tveganje konflikta interesov.
Nekateri trdijo, da je mojstrstvo Jamnika v tem, da “plete mreže”, ki podpirajo njegovo obsedenost z nadzornimi sveti in privatizacijskimi postopki. Svoje interese je uveljavljal skozi širšo koalicijo zaveznikov (old boysov). Če je bilo potrebno, je svojo moč in vpliv dosegal tudi s pomočjo medijskih obračunavanj. Ustvaril je model korporativnega upravljanja, po katerem je “dosmrtni šef” Modre zavarovalnice, kar mu prinaša lepe privilegije. Seveda, možno je tudi, da Jamnik nagaja madžarskim vlagateljem zato, ker ni več član nadzornega sveta NKBM (ki je v lasti madžarske banke OTP), kjer je bil za svojo nadzorniško funkcijo deležen lepega plačila v višini več kot 100 tisoč evrov na leto). Ob tem je nedvomno zanimiv podatek, ki ga je na sredini seji Komisije za nadzor javnih financ v Državnem zboru delil Simon Zajc, sekretar ministrstva za gospodarstvo. Povedal je namreč, da ima slovenska država lastniške deleže v kar 20 podjetjih iz panoge turizma, ki obvladujejo 28,5 odstotka vseh hotelskih sob ter med 60 in 70 odstotkov kapitala in sredstev. To je unikum v evropskem prostoru, saj v nobeni drugi državi v EU, država ni večinska lastnica hotelov.
Sava Turizem ni nikakršna državna “srebrnina”, ampak “železnina” s 110 milijoni dolga
Spomnimo: Sava je poslovala tako slabo, da je postala nesolventna in šla v prisilno poravnavo – in v tej prisilni poravnavi je tudi York konvertiral svoje terjatve do Save v lastniški delež, ki je pod vlado Mira Cerarja pred tem poceni odkupil od DUTB. Tako je tudi postal lastnik. Sava ni nikakršna državna srebrnina, ampak s 110 milijoni dolga in veliko potrebo po novih investicijah v hotele, za katere pa nima zadolžitvenega potenciala, bolj državna železnina.
Česar se je še nedolgo nazaj očitno zavedal tudi SDH, ki je lani poleti brez pojasnila odstopil od dogovora, čeprav je imela država na mizi ponudbo za nakup po ceni 34,4 milijona evrov. Danes, ko je ta cena 4 milijone višja, pa SDH nakup kar naenkrat zanima, samo da ne bi York deleža prodal v tuje roke. Zakaj torej sploh pritiski, da delež odkupi država – čeprav še pred pol leta ni bilo interesa? In zakaj se je vmešal še Jamnik?
Ob vsem zapisanem je zanimiva še ena podrobnost. Z uveljavitvijo predkupne pravice bi se delež Kada v Savi povečal na 71 odstotkov, kar ni v skladu z usmeritvijo Kada, da ostane portfeljski vlagatelj. O drugih motivih Boruta Jamnika, pa banksterja Mateja Narata, ki po fiasku na NLB upravlja z Savo turizem, pa več v prihodnjih dneh.
