-1.1 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

Vrh Nata, G7 in EU: podpora Ukrajini

Piše: Janja Strah

V Bruslju je v četrtek in petek potekal niz pomembnih srečanj voditeljev članic EU, zveze Nato in skupine G7, ki so v luči ruske invazije na Ukrajino razpravljali o pomoči Ukrajini, sankcijah za Rusijo, vlogi Kitajske in zmanjšanju odvisnosti od ruskih energentov. Vrha EU in Nata se je udeležil tudi premier Janez Janša, ki je na srečanjih imel vidno vlogo.

Mesec dni po začetku ruske invazije na Ukrajino so se v Bruslju sešli voditelji Nata, sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 in Evropske unije. Glavno sporočilo bi lahko strnili takole: Ukrajini so obljubili dodatno podporo, Rusijo pa so pozvali, naj takoj ustavi napade na civiliste, ter ji zagrozili z novimi sankcijami. Pri tem so izrazili enotnost Zahoda, vključno z ZDA, od koder je v Bruselj pripotoval predsednik Joe Biden. Ena osrednjih tem pogovorov je bila tudi vloga Kitajske, seveda pa tudi vprašanje reševanja evropske energetske odvisnosti od Rusije.

Nove bojne skupine Nata

Voditelji članic Nata so napovedali namestitev štirih novih bojnih skupin, in sicer na Slovaškem, Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. Nato bo tako imel skupno osem večnacionalnih skupin na vzhodnem robu zavezništva, od Baltika do Črnega morja. Eno ključnih sporočil vrha Nata je bila napoved dodatne pomoči Ukrajini s ciljem okrepitve njene obrambe pred jedrskimi, kemičnimi, radiološkimi in biološkimi grožnjami. Obsodili so napade na civilno infrastrukturo in na jedrske elektrarne ter opozorili, da je vsakršna uporaba kemičnega ali biološkega orožja nesprejemljiva in bi imela resne posledice.

Janša: Prenesli smo predloge ukrajinske strani

Tveganje, da bi agresorske ruske sile napadle kemične tovarne oziroma podobne objekte v Ukrajini, kar bi lahko sprožilo katastrofo, obstaja, je ocenil slovenski premier Janša, a po njegovem mnenju je ruska neposredna uporaba kemičnega ali biološkega orožja malo verjetna, saj bi bil to »velik strel v koleno«. Janša je sicer poudaril, da je bil zanj in za poljskega ter češkega premierja, s katerima je bil nedavno v Kijevu, dogodek v Bruslju priložnost, da prenesejo pogovore in predloge ukrajinske strani. »To smo naredili tako na vrhu Nata kot na sestanku vrha EU. Ob tem smo izkoristili navzočnost ameriškega predsednika, tako da je bil tudi on informiran iz prve roke.«

Vojna v Ukrajini je pokazala, da mora Nato dolgoročno ponastaviti svojo držo odvračanja in obrambe. Voditelji so se dogovorili, da bodo pospešili prizadevanja za uresničitev ključnih obrambnih ciljev glede obrambnih izdatkov in naložb. To velja tudi za Slovenijo; kot je dejal Janša, Slovenija pri uresničevanju teh ciljev ne bo več med najslabšimi zaveznicami, a očitno bo treba prizadevanja še okrepiti.

Skupni poziv Kitajski

Na vrhu Nata so razpravljali tudi o Kitajski, saj obstaja možnosti, da Kitajska tudi gospodarsko in vojaško pomaga Rusiji pri invaziji na Ukrajino. Kitajska je namreč Rusiji po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga »zagotovila politično podporo, tudi s širjenjem očitnih laži in napačnih informacij«.

Voditelji članic Nata so v skupni izjavi Kitajsko pozvali, naj obsodi rusko invazijo Ukrajine, ravna odgovorno in se vzdrži podpore Rusiji v vojni proti Ukrajini. O vlogi Kitajske so razpravljali tudi na vrhu EU; za zdaj ni dokazov, da Kitajska pomaga Rusiji pri izogibanju sankcijam, vidi pa se, da kitajska podjetja poskušajo zapolniti prazen prostor po odhodu zahodnih podjetij z ruskega trga. Pomemben bo vrh EU – Kitajska 1. aprila, na katerem naj bi EU enotno izrazila pričakovanje, da Kitajska Rusiji ne bo pomagala ne vojaško ne gospodarsko.

Joe Biden podčrtal enotnost Zahoda

Kot rečeno, se je srečanj v Bruslju udeležil tudi ameriški predsednik Joe Biden, ki je poudaril, da bosta vztrajanje pri strogih sankcijah proti Rusiji in ohranjanje enotnosti Zahoda odločilna v vojni v Ukrajini. »Nato še nikoli, prav nikoli ni bil tako enoten, kot je danes. Putin je z vdorom v Ukrajino dobil prav nasprotno od tega, kar je nameraval dobiti,« je poudaril. Zavzel se je za izključitev Rusije iz skupine G20 in izrazil mnenje, da bi se naslednjega vrha G20, ki bo jeseni v Indoneziji, morala udeležiti tudi Ukrajina. Kitajsko je javno posvaril pred gospodarskimi sankcijami, če bo v vojni v Ukrajini podprla Rusijo. Po njegovem mnenju se sicer »Kitajska zaveda, da je njena gospodarska prihodnost veliko tesneje povezana z Zahodom kot z Rusijo«.

Zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov

Ena osrednjih tem na vrhu EU je bila zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov. Premier Janša se je zavzel za čimprejšnjo odpravo te odvisnosti. »Ta vlak je že na poti in je brez povratka,« je slikovito dejal. Države članice in Evropska komisija so se zavezale, da si bodo prizadevale za skupni nakup plina, utekočinjenega zemeljskega plina in vodika na prostovoljni osnovi. Po dogovoru med EU in ZDA bodo ZDA Uniji letos zagotovile dodatnih 15 milijard kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina, dolgoročneje, vsaj do leta 2030, pa naj bi ZDA Uniji dobavila 50 milijard kubičnih metrov plina na leto, kar naj bi nadomestilo okoli tretjino letne dobave plina iz Rusije.

Kot je dejal premier Janša, mu je Biden zagotovil, da imajo ZDA velikanske rezerve nafte in plina, 300 črpališč, ki jih lahko odprejo kadarkoli. Slovenija se po njegovih besedah sicer zavzema za krepitev evropskega pristopa, torej za skupne nabave, skupna pogajanja o cenah in vzpostavljanje skupnih zmogljivosti, zlasti skladišč za plin. Janša je komentiral tudi izjavo ruskega predsednika Vladimirja Putina, da bo zahteval plačevanje plina v rubljih. »Nihče v Evropi ne ve več, kako so rublji sploh videti, tako da teh plačil po mojem mnenju ne bo,« je menil.

Skupina G7 in EU pa sta se zavezali, da bosta blokirali transakcije ruske centralne banke z zlatimi rezervami. S tem želijo preprečiti, da bi se Moskva izognila zahodnim sankcijam.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine