Piše: Jože Biščak
Podjetniki in gospodarske družbe te dni od dobaviteljev električne energije prejemajo ponudbe za nakup elektrike za leto 2023 po 300, 500 in tudi 1.000 evrov za megavatno uro, čeprav se proizvodna cena giblje med 40 in 80 evri, Slovenija pa proizvede nekaj več kot 80 odstotkov elektrike, ki jo potrebuje. “Kako je to mogoče?” so se na nedavnem Festivalu podjetništva spraševali podjetniki.
Ekonomisti, ki so blizu levi ideologiji in vladi Roberta Goloba, kot je denimo Maks Tajnikar (SD), se odgovoru izogibajo. Običajno se izgovarjajo na energetsko krizo, ki naj bi bila posledica napada Rusije na Ukrajino, ali na evropsko borzo elektrike. Po njihovem so krivi tudi podjetniki sami, ki se v začetku leta niso odločili, da sprejmejo dolgoročne ponudbe, ki bi jim jamčile nižje cene. Sem in tja tudi priznajo, da je dražja elektrika tudi posledica tako imenovanega zelenega prehoda v brezogljično družbo (brez nafte in premoga).
Razprodaja elektrike
“Lastno elektriko smo razprodali po nizki ceni, zdaj pa jo moramo predrago kupovati,” so jasni podjetniki. Seveda, največji proizvajalci električne energije (vključno z jedrsko elektrarno v Krškem, kjer ima ekskluzivno pravico do prodaje GEN-I) so v silni želji po lastnih dobičkih, ki se potem kažejo v milijonskih nagradah upravam družb, za več let vnaprej prodali elektriko po nizki ceni. Vlada je sicer računala, da bo Evropska unija sprejela dogovor o cenovni kapici, po kateri bi bila cena energije nekje med 200 in 300 evrov na megavatno uro, vendar se je uštela. Vplivne države (med njimi Nemčija in Nizozemska) temu nasprotujeta, kar je logično, saj bi potem morali razveljaviti dolgoročne pogodbe, kar bi pomenilo poseg v pogodbena razmerja med proizvajalci in odjemalci za nazaj. Če bi sprejeli tak “socialističen” ukrep, bi padla pravna država in v prihodnje bi se lahko zgodilo, da bi vlade posegle še na druga področja na trgu.
V Sloveniji imamo svojevrsten paradoks. Proizvajamo relativno poceni električno energijo, na borzi jo kupujemo med najdražjimi v Evropi. “Ugotavljamo, da je trenutna cena električne energije posledica neustrezne politike gospodarjenja z elektriko. Lastno elektriko smo razprodali po izredno nizki ceni, nismo pa si zagotovili tistega dela, ki ga potrebujemo, zato jo moramo zdaj (pre)drago kupovati. In to ob tem, da več kot 80 odstotkov potrebne energije proizvedemo sami,” pravijo v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC). Pomanjkanje vizije na tako pomembnem strateškem področju, kot je energetika, je povzročilo drago elektriko.
Dokapitalizacija HSE
Ena od posledic slabega gospodarjenja z energetiko je, da bo moral vsak neto davkoplačevalec (po podjetniku Ivu Boscarolu je takih v Sloveniji 300.000 in ti “dejansko skrbijo” za preostalih 1,7 milijona prebivalcev) Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) “donirati” 1.640 evrov. Vlada je namreč zaradi “likvidnostnih težav” odobrila 492-milijonsko dokapitalizacijo (300 milijonov je bilo že vplačanih, preostalih 192 naj bi bilo do sredine decembra). HSE se sicer izgovarja na nizek vodostaj rek, kar je vplivalo na manjšo proizvodnjo hidroelektrarn, ustavitev TEŠ 6 in energetsko krizo. Zaradi tega mora nadomestno elektriko kupovati na trgu po višjih cenah. Vprašanje je, zakaj tega niso predvideli, ko pa so cene elektrike začele naraščati že lani jeseni, letošnja energetska kriza je rast le še pospešila.
V oči bode, da bo HSE dokapitaliziran iz državnega proračuna, čeprav ima 800 milijonov evrov državnega poroštva, hkrati pa je vlada namenila 1,2 milijarde evrov za ukrepe pomoči odjemalcem električne energije. In ta pomoč, kot pravijo podjetniki, ne bo dovolj. Kakorkoli človek obrača, se račun nikakor ne izide.
Težke razmere za podjetnike
Cena elektrike za gospodinjstva je v Sloveniji še vzdržna, kar ni posledica delovanja trga, ampak dejstva, da je vlada za leto dni zamrznila cene elektrike. Julija je bil namreč sprejet ukrep, da so cene za gospodinjstva in male poslovne odjemalce vključno s tistimi v večstanovanjskih zgradbah, omejene na 0,118 evra na kilovatno uro po višji tarifi, 0,082 evra na kilovatno uro po nižji tarifi in 0,098 evra na kilovatno uro po enotni tarifi ob že prej veljavnem ukrepu 50-odstotnega znižanja trošarin na električno energijo. Kako bo prihodnje leto, nihče ne ve. Ena od možnosti je, da se spremeni določanje cen električne energije na evropskem trgu, kjer ceno določa mejni (zadnji v nizu) energent, ki je zdaj plin. Plin pa se je zelo podražil.
“Situacija je trenutno nezavidljiva. V Nemčiji, ki je naša najpomembnejša trgovinska partnerica, je 30 tisoč podjetij nelikvidnih, napovedujejo se velika odpuščanja. Učinek se bo z zamikom nekaj mesecev prenesel v Slovenijo. V Sloveniji se moramo hitro odločiti, kaj bomo z NEK. Nimamo časa čakati nekaj let. Če se ne bomo hitro odločili za jedrsko energijo, bomo ostali v vrsti, odvisni od drugih in z dostopom do elektrike po cenah, ki je ne bomo zmogli,” je na srečanju SBC poudaril podpredsednik kluba Igor Akrapovič in dodal, da se poleg podražitve elektrike slovenski podjetniki soočajo z visokimi davki. “Če ne bomo izboljšali poslovnega okolja, bomo izgubili konkurenčnost, tuje investicije in s tem dodano vrednost. (…) Najboljše poslovne zgodbe se lahko uresničijo samo v poslovnem okolju, ki ima posluh za podjetja,” je prepričan Akrapovič.
Zakaj draga elektrika?
Obstaja tudi bojazen, da bodo vlade v EU (tudi v Sloveniji) energetsko krizo izkoristile za še bolj “socialistične” ukrepe, kot smo jim danes priča. Golob je že napovedal nacionalizacijo nekaterih energetskih podjetij, levi ekonomisti razmišljajo, da bi v Sloveniji imeli le enega trgovca, ki bi uvažal in izvažal elektriko, pri tem pa bi moral delovati neprofitno. To pomeni, da rešitev vidi v monopolu, čeprav je znano, da monopol ne prinaša nižjih cen, ampak višje. To smo že doživeli pred malo več kot dvema desetletjema, ko je vlada ovirala vstop mobilnih operaterjev na slovenski trg in je takratni Mobitel monopolni položaj izkoriščal za visoke cene mobilne telefonije.
Zakaj ima torej Slovenija visoke cene elektrike? Razlogov je več. Prvi je, da v energetiki očitno delajo nesposobni ljudje, ki zadev niso sposobni predvideti vnaprej. Zato so v Sloveniji poceni proizvedeno elektriko prodali za več let vnaprej, danes jo drago kupujejo v tujini. Drugi razlog je, da vlada še naprej vztraja pri dragem “zelenem prehodu”. Tretji, da smo zaradi zgrešene energetske politike (čeprav imamo dovolj virov) odvisni od uvoza. In zadnji razlog je, da vlada, ko pride do krize, poseže po ukrepih, ki nimajo zveze s prostim trgom. Vse to pa, žal je tako, ni samo slovenska posebnost.
