10.9 C
Ljubljana
četrtek, 25 februarja, 2021

Vox populi: Kako so pred glasovanjem o nezaupnici umetno dvignili podporo KUL v neslutene višave

Piše: Sara Rančigaj (Nova24TV)

Po poročanju Dela je v tokratnem Barometru podpora med strankami najbolj zrasla SDS, med vladno koalicijo in KUL pa je dobrih devet odstotnih točk razlike. Druga letošnja raziskava javnega menja Vox populi pa prinaša nekoliko drugačne rezultate. Med strankami vodstvo ohranja SDS, po njihovem mnenju pa si KUL vztrajno zmanjšuje prednost pred največjo parlamentarno stranko. Spomnimo pa, da KUL sestavlja pet (ali štiri, če pogledamo podporo znotraj stranke DeSUS) neuglašenih parlamentarnih strank, medtem ko večina anketirancev po naših anketah zamenjavo vlade na podpira, Karla Erjavca pa postavljajo na enega izmed zadnjih mest za primernega mandatarja.

Pred samo vložitvijo nezaupnice glavni mediji več kot očitno želijo povečati priljubljenost vlagateljem. Kot je izmeril Vox populi bi v primeru volitev, v nedeljo po najnovejših podatkih koalicija KUL “petih” strank, LMŠ, SD, Levice, SAB in DeSUS, osvojila več kot dve tretjini vseh oddanih glasov, zato bi v morebitni razdelitvi poslanskih sedežev skupaj dobili 57 mandatov. Medtem pa poudarjajo, da bi vladajoča koalicija SDS, NSi in SMC na drugi strani prejela “zgolj” 31 poslanskih sedežev, pri čemer bi levji delež prispevala SDS, NSi 6, SMC pa nič. Za razliko od prejšnjih mesecev pa v koaliciji KUL ponovno raste podpora strani SD.

Po merjenju ankete Vox populi naj bi delo vlade podpiralo le 29 odstotkov volivcev. Nasprotno je izmeril Parsifal, saj večina protivladnih protestov ne podpira, medtem ko kar 48,8 odstotka vprašanih ne podpira prizadevanj za zamenjavo sedanje vlade.
Umetno napihovanje priljubljenosti strank KUL pa se nadaljuje tudi z naslednjimi trditvami. “Strahovi prvaka SDS Janeza Janše se glede na raziskavo javnega mnenja Vox populi uresničujejo – v minulih letih je namreč svaril pred dvotretjinsko večino slovenske “levice”, kar se v preteklosti ni nikoli zgodilo zaradi izjemne razpršenosti strank na sredini in levici, skupnega jezika pa običajno niso znale poiskati, če so ga že, pa so se kmalu sprle,” so zapisali. Po vsej verjetnosti bi se saga o različnih pogledov znotraj KUL-a še vedno nadaljevala, medtem ko so številni strokovnjaki njihov program “raztrgali” in označili za neprimernega.

Ni popolnoma jasno ali DeSUS-u raste podpora zaradi KUL-a ali upiranja nezaupnici
Na opozicijski strani je opaziti konsolidacijo podpore štirim strankam in v zadnjem obdobju tudi stranki DeSUS, pri čemer ni popolnoma jasno ali se to sklada z upiranjem njihovih poslancev Erjavcu ali raste podpora zaradi Erjavca samega. Socialni demokrati tretji mesec zapored beležijo rahlo rast, februarja so se tako po podatkih Vox populi vrnili na raven 20-odstotne podpore med opredeljenimi volilci. Podpora stranki LMŠ se je, kot vse kaže, ustalila pri 15 ali 16 odstotkih, Levici pa pri okoli 14 odstotkih. “Ko h tej trojici, v kateri ima očitno SD vodilno vlogo, prištejemo še SAB s slabimi petimi odstotki opredeljenih volilcev in z malenkostno nižjo podporo še DeSUS, se seštevek vseh petih strank, ki so vložile konstruktivno nezaupnico, o kateri se bo odločalo danes, ustavi pri dobrih 64 odstotkih podpore,” so še navedli v Dnevniku.

Koalicija KUL in dominantni mediji se na vse pretege trudijo prikazati, da vlada nima dovolj podpore, na ta način seveda želijo vplivati na javno mnenje. Agencija je podpro KUL-u in ostalim opozicijskim strankam izmerila nekoliko drugače, in sicer bi KUL podprlo 45,5 odstotkov anketirancev. Med anketiranimi bi jih največ podprlo SDS, in sicer 41,7 odstotka. Sledi Levica s 13,4 odstotka, LMŠ z 12,8 odstotka, SDz 12,3 odstotka, NSi s 5,1 odstotka in SLS+NLS s 4,7 odstotka. “Če bi bile danes volitve, bi SDS gotovo zmagala in tudi Nova Slovenija bi izboljšala rezultat,” je ocenil analitik Miloš Čirič.

Erjavec v očeh javnosti med najmanj priljubljenimi politiki
Kot so pokazale že prejšnje ankete, tudi zadnja ni izjema, saj se Erjavec pojavlja šele na 18. mestu po priljubljenosti politikov, medtem ko je Parsifal izmeril, da bi Erjavca za mandatarja podprlo le 2,2 odstotka vprašanih, Janšo pa za mandatarja še vedno podpira največ volivcev – 26,4 odstotka. Kako je mogoče, da Erjavec uživa tako nizko podporo, kljub njegovi konstantni promociji, smo povprašali političnega analitika Miloša Čiriča. Čirič pravi, da je očitno, da na Erjavca ljudje ne gledajo kot na potencialnega mandatarja. “Lahko ga politika rine v ospredje, ampak dejstvo je, da ga ljudje kot takega ne vidijo.” Ta rezultat je namreč po njegovih besedah natančen odraz, kako ljudje ocenjujejo sposobnosti oziroma potencial posameznika. “Anketa pokaže, kako ljudje človeka vidijo v tej vlogi.”
Februarsko merjenje Vox populi je na lestvici politične priljubljenosti dodobra premešalo vrstni red. Osem politikov je tokrat ocenjenih boljše in dvanajst slabše kot mesec pred tem – največje presenečenje tokratne raziskave predstavlja prvo mesto Ljudmile Novak, ki je izrinila samega predsednika vlade Boruta Pahorja.

Anketa Parsifal razkriva nekoliko drugačno stanje, ki ga želijo prikazati dominantni mediji (Foto: Nova24TV)

Vse večja je težnja po političnih projektih, ki bo povezali Slovenijo
V februarski raziskavi javnega mnenja Vox populi velja opozoriti še na izstopajoč podatek, in sicer rekordno visok odstotek anketirancev, ki odgovarjajo, da še ne vedo, katero stranko bi volili. Podobno je opaziti tudi pri anketi Parsifala. Na osnovi tega podatka bi lahko sklepali, da skoraj 20 odstotkov volilnega telesa v tem trenutku ne ve, komu bi zaupali svoj glas na prihodnjih volitvah, kar odpira vrata novim političnim projektom, kakršna je pobuda nekdanjega SMC člana Jureta Lebna ali pa projekt Povežimo Slovenijo. Zagotovo pa se bo pojavilo še kakšno gibanje, ki bo računalo na morebitno podporo vse bolj neopredeljenega volilnega telesa.

Zadnje novice

Sorodne vsebine