Ko je leta 1993 v prostorih takrat skoraj razdejane zgradbe Zavoda sv. Stanislava po skoraj petdesetletni prekinitvi začela delovati Škofijska klasična gimnazija, je bil za njenega prvega ravnatelja imenovan Jože Mlakar, ki je za tednik Demokracija govoril tako o šolstvu kot aktualnem političnem dogajanju. Brez dlake na jeziku je razkril tudi marsikatero šokantno podrobnost.
Ker ste pedagog z dolgoletnimi izkušnjami, naj začneva ta pogovor z nedavno objavljeno informacijo, da prihajajo v šolski sistem velike novosti, zaradi katerih se bodo mnogi držali za glavo. Menda si bodo lahko dijaki kar sami pisali opravičila. Ker ste nekdanji ravnatelj škofijske gimnazije, si lahko predstavljate, da bi dijaki na tej šoli to prakticirali?
Na Škofijski klasični gimnaziji, kjer sem bil ravnatelj, smo šli še korak dlje. Opravičil nismo zahtevali. Odsotnost smo samo evidentirali. Od staršev smo zahtevali, da nam prek SMS sporočijo, če njihovega otroka ne bo v šolo. S tem smo oboji imeli popoln nadzor nad dijaki in goljufije so bile skoraj nemogoče. Če je dijak zaradi daljše odsotnosti zamudil več kot 10 odstotkov predvidenih ur pri posameznih predmetih, je moral opravljati razredne izpite iz snovi tistega obdobja. Če se ni udeležil športnega ali kulturnega dne, če ga ni bilo na ekskurziji in na podobnih dejavnostih, jih je moral opraviti v spremstvu staršev z vsemi dokazili (fotografije, vstopnice ipd.) in potem razredniku oddati poročilo. Nikoli več se nam ni zgodilo, da bi morali odsloviti štiri avtobuse, kot se je nekoč pripetilo pri izvedbi športnega dne. S to spremembo je bil problem odsotnosti v veliki meri rešen.
In ne samo to − po novih določbah bodo lahko polnoletni dijaki prepovedali svojim staršem vpogled v ocene ali pogovor z učiteljem na govorilnih urah, si sami pisali opravičila, profesorji pa jih ne bodo smeli poslati iz razreda, če bodo motili pouk … »Starši tako ne bodo sodelovali v postopku vzgojnega ukrepanja, šola pa jim tudi ne bo vročala različnih pisanj (obvestil, sklepov, odločb in podobno), razen če dijak s tem ne soglaša,« se glasi ena od določb.
Polnoletnost se formalno začne z dopolnjenim 18. letom starosti. Če se ne motim, je ta starostna meja vojaškega izvora. Tedaj naj bi bili fantje dovolj močni za vojaško službo. Vendar so lahko dekleta in fantje polnoletni tudi prej. Odvisno od okoliščin in značaja. Vsaj na kmetih smo mlade smatrali za odrasle nekje pri 16 letih, ko so lahko normalno sodelovali pri kmečkih opravilih. Iz svojega otroštva se spomnim, da sem postal odrasel, ko sem prvič vzel v roke koso in vile. To so močna kmečka orodja, ki jih potem nikoli več ne izpustiš iz rok. Tedaj sem imel 12 let; konec otroštva. Po drugi strani pa nekateri ne dozorijo niti pri štiridesetih letih. Meja osemnajstih let je smiselna iz pravnih razlogov, ker človek s to starostjo pridobi nekatere pravice in dolžnosti. Različno se glede na polnoletnost presoja odgovornost pri prekrških ali kaznivih dejanjih.
Uredba, o kateri govorite, je povsem nesmiselna in kaj takega lahko sprejmejo le birokrati, ki šole sploh ne razumejo, ali pa ideološki fanatiki kakšne politične stranke ali gibanja. Zelo moteče je, če vzgojne probleme rešuje šolska oziroma državna oblast s pravno formuliranimi pravilniki in s tem omogoča staršem ali polnoletnim (?) dijakom tožbe na sodiščih in vdore odvetnikov v šole. Ravnatelj ima po zakonu (avtonomija šolskega prostora) vso pravico, da odvetniku pokaže vrata. V šolah se ravnamo po pedagoških načelih in ne pravnih predpisih.
Vaše strokovno področje je biologija, naravoslovna smer torej. Pri predstavitvi tega predmeta v drugi izdaji Megarona ste čisto na kratko dejali, da je eden od temeljnih namenov biologije ta, da bi vsak Slovenec poznal vsaj tri drevesne vrste, ki rastejo v gozdu. In kolikor se spomnim, pri preverjanju znanja dijakov niste klicali pred tablo. Vsakokrat ste za poživitev ure naredili nekoliko teatralen uvod. Če sem prav razumel, je namen takega pristopa ne vbijanje podatkov v glavo, ampak pedagoški pristop, ki odstopa od mehanicističnega in pozitivističnega pogleda na svet …
V Sloveniji je biologija najbolj problematičen predmet, prežet z ideologijo in zakoreninjen v preteklosti. Za sestavljavce učnih načrtov se vse začne z Darwinom. Imam neposreden dokaz za to trditev. Nekoč sem sodeloval pri recenziji gimnazijskega učnega načrta za biologijo. Ker je bil preobsežen, je bila imenovana strokovna komisija, ki naj bi ta obseg skrčila za okoli dvajset odstotkov. Sprejete so bile vse spremembe razen črtanja dela poglavja o razvojnem nauku, ker tega niso dovolili na FDV.
Kako z današnjimi očmi gledate na razvoj Zavoda sv. Stanislava? Začeli ste z gimnazijo in dijaškim domom, bile so sicer tudi razstave in srečevanja Slovencev iz izseljenstva, dandanes so tam tudi osnovna šola, glasbena šola, vrtec …
Imam zaupanje v vodstvo gimnazije in učitelje. Moja najmlajša hči je dijakinja te gimnazije in včasih pogledam v njene zvezke. In sem bil zelo presenečen nad zahtevnostjo pri nekaterih predmetih. Tako sem gimnazijo spoznal še s čisto druge perspektive, ki je prej nisem imel.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
