7.1 C
Ljubljana
četrtek, 25 aprila, 2024

Vmesne volitve kot referendum!

Piše: Arian Sajovic

Bližamo se jeseni, ko bodo potekale ameriške vmesne volitve. Ameriški volivci bodo volili člane predstavniškega doma zveznega Kongresa in tretjino senatorjev. Trump gleda še nekoliko bolj v prihodnost, za leto 2024 pripravlja nov naskok na Belo hišo.

Tako imenovane vmesne volitve v ZDA, se pravi sredi predsedniškega mandata, so vedno tudi obračun dela aktualne predsedniške administracije. Letos Bidnovi administraciji ne kaže nič dobrega. Preveč slabih potez in neizpolnjenih obljub Bidna in demokratov napoveduje suvereno zmago republikanske stranke na novembrskih volitvah. Eden večjih neuspehov je bil katastrofalen umik iz Afganistana, ki je omogočil talibanom prevzem oblasti v državi kakor tudi zaplembo izdatne količine ameriške vojaške opreme, ki so jo Američani pustili za seboj. Umik iz Afganistana so sicer po mnenju strokovnjakov izvedli v želji po premiku ameriške mornarice v jugovzhodno Azijo, kjer imajo Američani nove politične konflikte s Kitajsko okoli tajvanskega vprašanja. To po Ukrajini postaja vedno večja grožnja za izbruh nove vojne globalnega pomena. Tudi ko je govor o ukrajinsko-ruski vojni, se ZDA odzivajo precej medlo, medtem ko so državo hudo prizadele posledice energetske in prehrambne draginje. Če ob tem izpostavimo še družbene težave, ki so nastale z razveljavitvijo primera Roe proti Wadeu, naraščanje kriminala, množične migracije, vedno aktualna rasna vprašanja in povečanje federalnega nadzora skozi širjenje davčne agencije IRS, je logično, da so prihajajoče volitve ogromnega pomena za prihodnost Bidna in demokratske stranke, saj predstavljajo bojišče pred naslednjimi predsedniškimi volitvami leta 2024.

Boj za premoč republikancev

Čeprav v republikanski stranki samozavestno čakajo na vmesne volitve, pa se soočajo z internim bojem za moč in vpliv znotraj stranke. Delu stranke gre namreč v nos vpliv, ki ga še vedno ima prejšnji predsednik Donald Trump, ki je kot »avtsajder« prišel na vrh stranke in celo do predsedniškega stolčka ter zrušil hierarhijo znotraj stranke. Številni njegovi strankarski kritiki z Liz Cheney na čelu so pričakovali, da bo po izgubljenih, ali kot pravi Trump ukradenih volitvah, izgubil svojo moč, a Trump ne odstopa in že gleda k predsedniškim volitvam čez dve leti. Cheneyjeva je medtem utrpela hud udarec in izgubila na strankarskih primarnih volitvah proti nasprotnici Harriet Hageman, ki uživa Trumpovo podporo. Hčerka Bushevega podpredsednika sicer vztraja, da bo nadaljevala boj proti Trumpu, a rezultati kažejo, da pravih možnosti za potencialno predsedniško kandidatko, da bi lahko parirala nekdanjemu ameriškemu predsedniku, nima.

Čez dve leti ponovitev dvoboja?

Čeprav je do naslednjih ameriških predsedniških volitev še več kot dve leti, lahko vidimo, da obe glavni stranki pripravljata teren za uspešno kampanjo, ki bo zmagovalcu prinesla izvršno oblast v državi. Pri demokratih se soočajo s težavo menjave generacije, saj ta čas ni videti politika, ki bi lahko zamenjal Bidna na čelu stranke, čeprav se devetinsedemdesetletniku že krepko poznajo leta. Bernie Sanders je že naznanil, da se sam ne bo spustil v boj z Bidnom, medtem ko aktualni podpredsednici Kamali Harris, če sodimo po anketah, primanjkuje javne podpore. Na drugi strani je pri republikancih težko pričakovati nekoga z večjimi možnostmi za zmago, kot jih ima Trump, ki bo zagotovo vnovič poskusil priti v Belo hišo. Njegovi potencialni strankarski nasprotniki za zdaj ne kažejo spodbudnih znakov (Liz Cheney), medtem ko bi bila lahko predsedniška tekma za vedno bolj priljubljenega guvernerja Floride Rona DeSantisa lahko preveč ambiciozna na zdajšnji stopnji njegove politične kariere.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine