Piše: Vida Kocjan
Kmetijske organizacije, edini branik varne hrane v državi, ne bodo več sodelovale v delovnih skupinah, ki preučujejo predlagane spremembe zakonodaje. Sodelovali bodo, ko bodo od kmetijskega ministrstva prejeli konkretne odgovore na svoje zahteve. Opozarjajo, da je veliko lepih besed, realnost pa je povsem drugačna.
Kaj zahtevajo in kdaj lahko pričakujejo obljubljene analize, vsebino podzakonskih aktov in nasploh odgovore?
Kmetje so kritični, da ministrica Mateja Čalušić (Gibanje Svoboda) v javnosti veliko govori o potrebi po varovanju kmetijskih zemljišč, medtem ko osnutek zakonodaje omogoča postavitev sončnih elektrarn na 130.000 hektarjih kmetijskih zemljišč. To je več kot 20 odstotkov vseh kmetijskih zemljišč v rabi v Sloveniji. Hkrati Čalušićeva zavaja, ko zatrjuje: »Z vzpostavitvijo agrofotovoltaike želimo varovati kmetijska zemljišča.« Strokovnjaki namreč opozarjajo, da je po fotovoltaiki zemljišče za kmetovanje neprimerno. »Gre za proizvodni potencial, za prehransko varnost in suverenost prebivalcev Slovenije,« pa opozarja Jože Podgoršek, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).
Butale mila beseda za to norost
Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke, je ob nameri Golobove vlade, da postavi sončne elektrarne na kmetijskih zemljiščih, zapisal, da so »Butale mila beseda za to norost«. Tomaž Lisec iz SDS pa se je vprašal, ali je ministrica sploh prebrala predloge sprememb sedmih zakonov, ki so v škodo državljanov. Vprašanje je na mestu, poznavalci namreč navajajo, da so predloge zakonov pripravljali v točno določenih levičarskih nevladnih organizacijah, kjer se na tematiko ne spoznajo dovolj. Z ministrstva naj bi pri tem sodelovala Eva Knez, državna sekretarka, ki je bila na to mesto imenovana iz Gen-I, in Brane Golubović, znan kot nekdanji politkomisar v vladi Marjana Šarca. Kakor koli, Tomaž Lisec vsem sporoča, da ima ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano »še čas, da opusti sprejetje škodljive zakonodaje«.
Spremembe ne gredo v pravo smer
Kmetijske organizacije sporočajo, da se s predlaganimi spremembami pogoji za kmetovanje še zaostrujejo in ne gredo v pravo smer. Nadaljnjim pogovorom se bodo pridružile, ko bodo s kmetijskega ministrstva prejele konkretne odgovore na svoje zahteve, so sporočili prejšnji teden. Njihovi predstavniki Jože Podgoršek, Boštjan Noč, Borut Florjančič, Irena Ule, Eva Golob, Jernej Redek, Peter Demšar in Boštjan Slemenšek so sporočili, da »nadaljnje delo v delovnih skupinah ta čas nima več nobenega smisla«, zato do izpolnitve nekaterih svojih pričakovanj ne bodo sodelovali v njih. »Slišali smo veliko pozitivnih sporočil kmetijske ministrice, ki navaja, da želijo z zakonodajo več mladih kmetov, manj birokracije, več lokalne hrane zaščititi kmetijska zemljišča in podobno, vendar gre na žalost za dobro plasirana sporočila za javnost, medtem ko je realnost povsem drugačna,« pa je na novinarski konferenci dejal predsednik KGZS Jože Podgoršek. Poudaril je, da kmetijske in nevladne organizacije ugotavljajo, da se stanje v kmetijstvu izrazito poslabšuje, kmetijsko ministrstvo pa pogoje kmetovanja še dodatno zaostruje.
Ministrica Mateja Čalušić je v začetku februarja kmetom obljubila tudi vpogled v analize, na podlagi katerih so nastale spremembe zakonodaje, ter učinke na sektorje, vendar pa svoje obljube ni izpolnila. V kmetijskih organizacijah ne poznajo niti ključne vsebine podzakonskih aktov, na kar je vezano precej sprememb v zakonodaji.
V vladi ne razumejo
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je dejal, da se je na sestankih delovnih skupin videlo, kako so kmetijske organizacije zastopale slovenskega kmeta z zdravo kmečko pametjo, ki pa je druga stran (ministrstvo, op. av.) ne razume. Organizacije tudi pričakujejo, da se bo ministrstvo pred začetkom pogajanj o zakonodaji opredelilo do predlogov, ki so jih pripravile kmetijske organizacije. »Nevladne organizacije v kmetijstvu so ta čas edini branik slovenskega kmetijstva, predvsem pa tudi slovenskega potrošnika, da bo sploh še lahko kupoval slovensko hrano,« je poudaril Boštjan Noč.
Kmet in kmetica redkost, mladi kmetje razočarani
Irena Ule, predsednica Zveze kmetic Slovenije, je opozorila, da slovenski kmet in kmetica postajata redkost. »Različne manjšine so privilegirane in jih država podpira, kmetje pa smo manjšina, ki jo država vse bolj zatira. Kmetje težko dobijo zemljo za obdelovanje, lahko pa nemočno opazujejo, kako se kakovostna zemlja okrog njih pozidava,« je bila kritična.
Eva Golob, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine, si želi predvsem dejanj in ne samo besedičenja o tem, kako so mladi pomembni za prihodnost kmetijstva in podeželja. »Mladi kmetje, ki smo odločevalcem tako zelo pomembni, smo razočarani in hkrati ogorčeni, kako se zastavlja prihodnost kmetijstva, prihodnost prehranske varnosti, prihodnost naše narave in kmečkih gospodarstev,« je dejala.
Tudi Jernej Redek, predstavnik Sindikata kmetov Slovenije, je opozoril, da vizija ministrstva ni prava. Podobno meni tudi Peter Demšar, predstavnik Združenja hribovskih in gorskih kmetij Slovenije: »Imam občutek, da pripravljavci ne vedo, kje smo, kaj šele kam bi radi šli,« je dejal.
Boštjan Slemenšek, predsednik Kmečke iniciative, pa je dodal: »Ministrstvo upošteva kmete le takrat, ko mu to ustreza iz političnih razlogov. Tako enostranskega in arogantnega spreminjanja zakonodaje ne bomo sprejeli. Če ministrstvo takoj ne popravi tega nedopustnega pristopa in ne začne dejanskega dialoga s kmeti, bomo prisiljeni poseči po ostrejših oblikah pritiska.«
Kmečke organizacije med drugim še zahtevajo, da se vsa gensko spremenjena hrana označi. Jože Podgoršek je ob tem dejal: »Po predlogu zakonodaje se takšno označevanje zahteva za krmo za živali, ne pa tudi za hrano za ljudi, kar je nesprejemljivo.«
Zahtevajo konkurenčne pogoje
Kmetje zahtevajo tudi enake konkurenčne pogoje za rejo rejnih živali, kot veljajo v soseščini, ter med drugim nasprotujejo umikanju lastnikov gozdov iz postopkov odločanja o upravljanju z gozdovi, o upravljanju z divjadjo, možnosti nadzora kmetijskih zemljišč brez obveščanja lastnikov kmetijskih zemljišč, izvajanju javne veterinarske službe brez navzočnosti lastnikov živali in ukinitvi z zakonom določenega posvetovalnega telesa, to je sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalno telo ministrice za kmetijstvo.
Spomnimo. Kmetijsko ministrstvo je konec januarja v javno obravnavo poslalo osnutke zakonov o kmetijstvu, o hrani, o varni hrani in krmi ter o zdravju živali, pa tudi osnutke novel zakonov o kmetijskih zemljiščih in o gozdovih.
Koalicija ima znova apetite po KGZS
Koalicija je v parlamentarni postopek vložila novelo zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije, Jože Podgoršek pa je to označil kot vnovični poskus politizacije zbornice. Strinja se sicer, da so potrebne nekatere spremembe tako na zbornici kot v okviru javne službe kmetijskega svetovanja, a hkrati meni, da takšne poteze vodijo v izgubo zaupanja v odločevalce. Dodal je, da bodo na KGZS naredili vse, kar je v njihovi moči, da »to hišo ohranimo pri življenju s še bolj trdim zavzemanjem za slovenskega kmeta, za slovenske lastnike gozdov«.
