Piše: Vida Kocjan
Golobova koalicija (Svoboda, SD in Levica) je našla novega razrednega sovražnika. Po zdravstvu in zdravnikih so se zdaj spravili še na podeželje in kmete, kmetijstvo pa nameravajo očitno zatreti. Vse to z ljudmi dvomljive strokovne kakovosti, ki so se kalili bodisi v različnih lokalih, v Gen-I ali z znanimi politkomisarji.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je prejšnji teden v javno obravnavo poslalo predloge sedmih zakonov, ki se nanašajo na področje kmetijstva, varne hrane, kmetijskih zemljišč in gozdov, področja torej, ki spadajo v ta resor. Čeprav resorna ministrica Mateja Čalušić zatrjuje, da so bili zakoni pripravljeni v sodelovanju s stroko, z vsemi združenji, pa jo v vsaj dveh zbornicah postavljajo na laž. V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so poudarili, da so bili predpisi − z izjemo tistega o kmetijskih zemljiščih − pripravljeni brez sodelovanja s ključnimi deležniki. Na to, da ni bilo nobenega sodelovanja, je za naš tednik potrdila tudi Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS. Spremembe zakonov niso bile načrtovane niti v koalicijskem sporazumu, ki so ga po volitvah podpisale stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. V njem kmetijstvu ni namenjene niti strani, kaj šele poglavja.
KGZS se anonimnemu načinu glede na vsebino ne čudi
Predsednik KGZS Jože Podgoršek je zelo kritičen tudi do tega, da je za javno obravnavo osnutkov z izjemo enega na voljo le mesec dni, kar je za zbornico nesprejemljivo, zato pričakujejo podaljšanje roka, vendar se očitno nekomu zelo mudi. Čez leto dni bodo namreč volitve in kmetijstvo je treba udariti s polno močjo, ga uničiti, opozarjajo poznavalci.
Podgoršek se »anonimnemu načinu« priprave osnutkov zakonov ne čudi, saj da je v njih kar nekaj točk, »ki lastnike živali, gozda, kmetijskih zemljišč dobesedno izvzemajo iz nekaterih postopkov«.
Tako se v osnutku zakona o gozdovih predlaga umik lastnikov gozdov iz priprave gozdnogojitvenih in gozdnogospodarskih načrtov ter lovskih načrtov in ukinjajo sveti območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, »torej se bo odločalo brez tistih, o katerih se odloča«.
V osnutku zakona o zdravju živali sta medtem predvidena opravljanje nekaterih veterinarskih pregledov in nadzor brez navzočnosti lastnika, v osnutku zakona o kmetijstvu pa nekateri terenski ogledi oziroma kontrole Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja brez obveščanja lastnikov, je prejšnji teden na novinarski konferenci pojasnil Podgoršek.
To je za KGZS nesprejemljivo. »Pričakujemo, da bo lastnik kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč, lastnik živali vendarle obveščen o tem delu, ki se dogaja na njegovem posestvu ali pa na njegovi kmetiji,« je bil odločen prvi mož zbornice.
Pripombe imajo tudi na osnutek novele zakona o kmetijskih zemljiščih, ki so ga deležniki med pripravo sicer vsebinsko obravnavali, a je ministrstvo upoštevalo le eno njihovo pripombo, to je, da je odstranilo člen o predkupni pravici države pri nakupu kmetijskih zemljišč. Predvidena pa ostajajo bistveno višja nadomestila za graditev na kmetijskih zemljiščih, je dejal Podgoršek. »Če je prej nekdo za malo večjo hišo plačal spremembo namembnosti v višini okoli 3000 evrov, bo sedaj plačal več kot 30.000 evrov,« je ponazoril in kot problematično izpostavil še, da bi se sredstva s tega naslova po novem namenila tudi za nakupe kmetijskih zemljišč, to pa da bi vodilo v »sodobno nacionalizacijo«.
V zakonu je predviden tudi prenos javne službe kmetijskega svetovanja na organ v sestavi ministrstva. Je namen ukinitev zbornice? Podgoršek odgovarja, da ne bo tako, saj zakon o KGZS »za zdaj ostaja nedotaknjen«. To pa ne pomeni, da bo tako tudi ostalo. Jih pa skrbi, da bo kmetijstvo, če bo do tega prišlo, na slabšem.
V tej luči je spomnil na obrazložitev predlaganih členov, v kateri je zapisano, da je cilj prenosa skrb za implementacijo ukrepov skupne kmetijske politike na kmetijska gospodarstva, sam pa pogreša pojasnilo, kaj bo to pomenilo za javno službo kmetijskega svetovanja, prenos znanja, pomoč kmetijam.
»Kaj je tukaj v ozadju, ne želim špekulirati, pa vendarle menim, da je tukaj ministrstvo ali vlada ali kdorkoli že vendarle ubral taktiko politizacije tega vprašanja,« je ocenil Podgoršek, ki tako v predvidenem prenosu javne služne vidi »politično odločitev, ki nima nobene zveze s strokovnostjo«.
Podgoršek je še spomnil, da so pred leti javno službo kmetijskega svetovanja na ministrstvo prenesli tudi na Hrvaškem in da je zdaj storitev svetovanja tam po njihovih informacijah bistveno slabša, kot je bila.
Kaj odgovarja ministrstvo? Odgovorom se izmikajo tudi z lažmi
Ministrstvo navaja, da je pri pripravi predloga zakona o kmetijstvu, novele zakona o kmetijskih zemljiščih in drugih zakonov v zadnjem letu opravilo številne pogovore z različnimi deležniki ter pregledalo »kar nekaj CRP-jev in drugih študij ter analiz«. »Med novembrom 2024 in januarjem 2025 se je ministrica s svojo ekipo sešla z vsemi osmimi kmetijsko-gozdarskimi zavodi, kjer so razpravljali o izzivih svetovalnih služb na področju kmetijstva.« No, vsaj z dvema se ni, dodajamo v uredništvu. Čeprav smo ministrstvo prosili za poimenski seznam, s kom so se pogovarjali, so se temu izognili.
Na vprašanje, ali je bila v pripravo vključena tudi KGZS, pa so odvrnili, da ni bila, a so se pri tem spet zapletli, ko so zapisali, da »ni bila vključena v pisanje zakonov, saj je priprava predpisov strokovna naloga ministrstva«. Nadalje se v javnosti pojavljajo informacije, da sta zakone v imenu ministrstva pripravljala državna sekretarka Eva Knez (na ministrstvo je prišla iz Gen-I) in Brane Golubović, v javnosti znan kot Šarčev sodelavec, ki se ga je prijel vzdevek politkomisar. Na ministrstvu odgovarjajo, da ni tako, da so za pripravo predlogov ustanovili več delovnih skupin. Za Evo Knez velja, naj bi se namesto ministrice Čalušićeve udeleževala sestankov v Bruslju in naj bi hodila na sestanke Sveta kmetijskih ministrstev EU. Na ministrstvu pa odgovarjajo, da se tovrstnih srečanj udeležujeta obe (odvisno od tematike). Nekateri navajajo, da Čalušićeva ne obvlada angleškega jezika, zato se tovrstnim srečanjem izmika. Na ministrstvu pa odgovarjajo, da »ministrica tekoče govori angleško in italijansko«.
Tomaž Lisec: »Predlogi zakonov gredo v smer uničevanja slovenskega kmeta, kmetijstva in podeželja«
Tomaž Lisec, poslanec in podpredsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: »V poslanski skupini SDS smo zelo presenečeni, da je po zatišju ministrstvo za kmetijstvo kar naenkrat »udarilo« s predložitvijo kopice zakonov z njegovega področja. Sprememba posamezne zakonodaje na tem področju je potrebna, a predlogi zakonov gredo ravno v nasprotno smer. V smer uničevanja slovenskega kmeta, kmetijstva in podeželja. Po pregledu zakonov je jasno, da želijo slovenskega kmeta zasuti z dodatno birokracijo in inšpekcijskimi nadzori, na drugi strani pa želijo svetovalno službo z terena prenesti pod oblast vodstva ministrstva v Ljubljano, nedomišljene so določbe glede ekološkega kmetovanja, javnih naročil, fotovoltaike … Skratka, polno zakonskih določb, ki so v nasprotju s potrebami slovenskega kmeta. Očitno je torej, da ga ne želijo zaščititi, ampak v slogu »kmet je razredni sovražnik« izpostaviti še večjim obremenitvam. Zato ni čudno, da je ta zakonodaja nastajala za tesno zaprtimi vrati, brez sodelovanja ključnih kmetijskih deležnikov. To je z eno besedo napad na vse stanovske organizacije na tem področju, posledično pa napad na slovensko kmetijstvo. Zato smo se v poslanski skupini SDS odločili za sklic nujne seje, da ministrica pred širokim spektrom zainteresirane strokovne in laične javnosti pojasni svoje razloge za te zakone. Da se vidi, kdo želi slovenskemu kmetu dobro in kdo ga želi ponižati in celo uničiti.«
Tatjana Zagorc: »Zbornica pri pripravi zakonov ni sodelovala«
Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij: »GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri pripravi novih zakonov, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano objavilo prejšnji ponedeljek, ni sodelovala. Gre za obsežno vsebino zakonodaje, nekatera je povsem nova, ki se med sabo prepleta, zato bomo zakone najprej natančno pregledali. Ko jih bomo pregledali, jih bomo lahko tudi komentirali.«
