Vlada in NVO ne skrivajo več dvojnih meril in sprevrženosti: Sovražni in k smrti pozivajoči transparenti kolesarjev so zanje sprejemljivi, zastavice zapičene v zemljo pa, kot pravijo, nasilje

Piše: A. G. (Nova24tv.si)

Nevladniki in celo Golobova vlada ne skrivajo več svojih dvojnih meril. Zdaj odkrito zagovarjajo, da je nasilje nad drugače mislečimi dovoljeno, če ga izvajajo oni, in pravijo celo, da ni nasilje. Uničevanje zastavic iniciative Pohoda za življenje na Kongresnem trgu, ki so simbolizirale spomin na umrle otroke, je namreč pozdravil sam predsednik vlade Robert Golob, pa seveda tudi nevladniki. Ti, ki so v času prejšnje vlade protestirali s polno sovražnimi transparenti, vzkliki k smrti, brcanjem žog v obliki glav ministrov, zažiganjem, kamenjanjem, prikazovanjem krvi pred parlamentom, so sedaj zastavice, zapičene v zemljo, označili kot nasilje in “opravičili” vandalizem.

Predsednik vlade  Robert Golob je mlado aktivistko Saro Štiglic za vandalizem mirnega shoda celo pohvalil. “Postaviti se za temeljne svoboščine, kot je odločanje o rojstvih svojih otrok, je dejanje poguma in odraz razumevanja demokratičnih vrednot v naši družbi. Mladi imajo svoje načine izražanja stališč in prav je, da jih pri tem podpremo.” Kaj pomeni, da imajo mladi “svoje načine izražanja“, ali to vključuje tudi vandalizem? Seveda je Golob mislil, da je tudi odvisno, kdo ta stališča izraža. Ko je skupina mladih pred kratkim na Paradi ponosa le stala poleg s transparentom “Obstajata samo dva spola”, so se nevladniki oglašali, da je to nasilje, zahtevali so celo policijsko varovanje, ker da bi jih “podivjani” protestniki napadli.

Hinavščina nevladnikov in Sare Štiglic je več kot očitna. Sama je objavila slike skupine, ki je mirno (protiprotest bi rekla “pravna mreža”) stala na paradi ponosa, in pripisala, da je to nasilje. Ni pa bilo nasilje v primeru uničenih zastavic za umrle otroke. Slovenija očitno stoji na tankem ledu pri izražanju svojih stališč in svobode govora. Saj je nekaterim to dovoljeno, drugim ne.

Zastavice so torej sistemsko nasilje, pravi Nika Kovač, pozivi k poboju pristašev Janeza Janše, napisi smrti, “kamenjanje” pa so bili svobodno izražanje stališč. Spomnimo se le nekaj primerov. V enajstem protestu so nevladniki, kot je Jaša Jenull, pripravili lutko, ki naj bi ponazarjala takratnega predsednika vlade, vanj pa so metali papirnato kamenje, s katerim so ponazarjali kamenjanje. Šlo je za dejanje izvajanja nasilja in bi vsekakor moralo biti obsojeno, a so se protestniki zgovarjali na svobodo česarkoli pač že.

Spomnimo tudi, da je bila na enem izmed petkovih protestov tudi Svetlana Makarovič, ki je spesnila sovražno in nekulturno pesem o Jožetu Možini. “O, poznam ga, Možino – to zmene nikoli sito, našla je svinja korito, žre se pase in kozla, itak drugega ne zna… Smrt fašizmu, smrt janšizmu, jezik za zobe, Možina,” si je na Trgu republike dala duška in vsi so ji ploskali. Tu so zopet pokazali svojo hinavskost, saj se sedaj niso zgražali nad njenimi besedami, kot so se zgražali nad svetopisemsko prispodobo, ki jo je povedal minister Aleš Hojs. Spomnimo, minister Hojs je 25. junija lani, ko je Slovenija praznovala dan državnosti, protestniki pa so imeli svojo antiproslavo, tvitnil: “Policija bo pripravila poročilo, vezano na ukrepanje zoper rumene jopiče. So pa po moji oceni, le ti, brez potrebe prišli na Prešernov trg, saj bi lahko kulturno proslavljali na Trgu republike. Ne meči biserov med svinje, pravi Sveto pismo, in lahko bi sledili tej modrosti.” Komentar je bil posledica tega, da je na antiproslavi policija ostro posredovala proti rumenim jopičem ter jih vklenila in odpeljala, čeprav so mirno stali na Prešernovem trgu, po drugi strani pa ni ukrepala proti protivladnim protestnikom z Jenullom vred, ki jih je bilo precej več.

Spomnimo še na številne napade na policiste, novinarje, grožnje s smrtjo pred kulturnim ministrstvom, da bo tekla kri, zažiganjem stolov pred DZ-jem, brcanje žoge, ki prikazujejo glave politikov in še in še … vse to je svoboda govora, izražanje stališč in ne nasilje.

Nasilje je postavitev zastavic za umrle otroke in dopusten je “protiprotest”, kot je dejala Pravna mreža. Potemtakem, če nevladniki pravijo, da je vandalizem in nasilje dovoljeno, če je “namen” nasilen, torej zastavice, bi po njihovi logiki lahko tudi s protestniki v času vlade Janeza Janše obračunali nasilno. V skladu s tem lahko nekdo na naslednji Paradi ponosa udeležencem iztakne zastave in jih pomeče na tla v svojem izvajanju “soobstoja pravic” – kot se je izrazila pravna mreža. Gre za nevaren precedens in mora obveljati, da nobeno nasilje, ne verbalno ne simbolno ne fizično ni dopustno.