22.9 C
Ljubljana
sobota, 31 julija, 2021

Viktor Orban na konferenci “30 let svobode”: Mi smo prihodnost Evrope!

Piše: C.R.

Viktor Orban je imel 19. junija v Budimpešti na konferenci “Trideset let svobode” govor, ki ga spodaj objavljamo v celoti.

Dobro jutro. Pozdravljam predsednico madžarske narodne skupščine, predsednico Mário Schmidt, predstavnike diplomatskega zbora naše države, člane vlade, moje stare prijatelje in vse vas, ki ste danes tukaj prisotni.

Rad bi nadaljeval tam, kjer je končal minister, saj je danes dan, ko se bo Madžarska prvič udeležila razprave o prihodnosti Evropske unije, ki se je začela maja.

To je zelo pomemben dan.

Najpomembnejša stvar je natančen pomen naših besed. Če v naših besedah ni reda, potem to pomeni, da tudi naše misli niso urejene.

Razprava, ki se je začela maja, poteka znotraj Evropske unije, zato moj govor ne bo o prihodnosti Evrope, ampak o prihodnosti Evropske unije. Brez dvoma Evropa vključuje Norveško, Švico, Združeno kraljestvo, celoten Balkan, Ukrajino in Belorusijo – in prav gotovo tudi Rusijo, vse do Urala; in pravzaprav tudi turški svet sega v evropski geografski prostor. Evropa je kulturna tvorba, ki je fantastična, fascinantna, dih jemajoča in edinstvena. Je zapuščina treh med seboj povezanih vrhov, treh hribov: edinstvene trte, ki je zrasla iz cepljenih stebel Akropole, Kapitolija in Golgote. Vino se prideluje povsod po svetu in marsikje so poskušali uvesti evropsko kulturo, vendar pa njenega izvirnega okusa in lepote ni mogoče primerjati z drugimi, ne glede na to, kolikokrat se z njo opijemo. Evropa je v svojem obstoju doživela dobre in slabe čase, vendar pa je do dandanes ostala većna- ne glede na blišč drugih. Toda danes nismo na srečanju Akademije umetnosti, da bi tekmovali med seboj v hvaljenju na političnem dogodku; in ne razmišljamo o Evropi, temveč o tem, kakšna je prihodnost Evropske unije.

Evropska unija je politična tvorba, ki jo je ustvaril človek, da bi branila gospodarske in vojaške interese svojih držav. Nastala je kot odziv na politično realnost, saj so po drugi svetovni vojni polovico Evrope zasedli Američani, drugo polovico pa Sovjeti. Evropska unija je bila ustanovljena, da bi ohranila upanje, da bodo nekega dne Evropejci ponovno odločali o njeni usodi.

Gospe in gospodje.

Frankfurter Allgemeine Zeitung je poročal, da je po raziskavi iz junija 2021 le 45 odstotkov Nemcev reklo, da se počutijo svobodne pri izražanju svojih mnenj, medtem ko jih je 44 odstotkov menilo drugače. Anketiranci so rekli, da bi se zlahka znašli v težavah, če bi povedali svoje mnenje o islamu, domoljubju ali ljubezni do svoje dežele. Václav Klaus -eden najbolj navdihujočih nekdanjih političnih voditeljev v današnji Evropi – je rekel, da so posameznik, družina in narod obenem pod udarom in da to ogroža prihodnost Evrope. Podpredsednik Evropskega parlamenta Barley pravi, da je treba Madžarsko in Poljsko izstradati. Podpredsednik Evropske komisije označuje državo članico EU – z drugimi besedami, nas – za “bolno demokracijo”. Kaj se je zgodilo z našo Evropsko unijo?

Gospe in gospodje.

Leta 2008 je EU ustvarila 25 odstotkov svetovnega BDP, leta 2019 pa je ta delež padel na samo 18 odstotkov. Leta 2008 je EU predstavljala 22 odstotkov celotne svetovne dodane vrednosti v proizvodnji, leta 2019 pa je ta delež znašal le še 15 odstotkov. Leta 2001 je bilo štirinajst petdesetih največjih svetovnih podjetij evropskih, danes pa jih je le še sedem. Med desetimi svetovnimi največjimi finančnimi središči ni niti enega v Evropski uniji. Pred tridesetimi leti je Evropska unija vložila sedemkrat več patentnih prijav kot Kitajska, danes pa Kitajska vlaga štirinajstkrat več kot Evropska unija. V zadnjih petindvajsetih letih se je ustanovilo dvajset podjetij po svetu, ki so trenutno vredna več kot 100 milijard dolarjev. Devet od njih je ameriških, osem kitajskih, nobeno pa ni evropsko. Kaj se je zgodilo z našo Evropsko unijo? V zadnjih tridesetih letih so Združene države povečale svoje vojaške izdatke za več kot 30 odstotkov, Kitajska pa je povečala svoj vojaški proračun devetkrat, za 900 odstotkov. EU je danes še vedno tam, kjer je bila pred tridesetimi leti. Od držav z najvišjimi vojaškimi proračuni sta danes le dve državi Evropske unije v svetovnem vrhu v prvi deseterici. Kaj se je zgodilo z našo Evropsko unijo?

Gospe in gospodje.

Le četrtina državljanov Evropske unije verjame, da bo imela naslednja generacija boljše življenje od današnje generacije, pri čemer 57 odstotkov Francozov, 53 odstotkov Belgijcev in 44 odstotkov Nemcev meni, da bodo prihodnje generacije v Franciji, Belgiji in Nemčiji imele slabše življenje kot danes. Kam so izginile evropske sanje? Kaj se je zgodilo z našo Evropsko unijo? Glede na študijo, ki jo je leta 2016 izvedla fundacija Bertelsmann Stiftung evropski enotni trg državam članicam zagotavlja večje prihodke. Res je sicer, da ta ni enakomerno porazdeljen: za Nemce to pomeni dodatnih 1.046 evrov na prebivalca, za Francoze dodatnih 1.074 evrov, za Madžare dodatnih 408 evrov, za Poljake pa dodatnih 382 evrov. To nam govori, da se bolj razhajamo kot zbližujemo. Po podatkih študije, ki jo je leta 2017 izvedel CEP, še en nemški think tank, koristi evro le Nemčiji in Nizozemski, medtem ko so vse druge države v evrskem območju pridobile in še pridobivajo na evru, medtem ko so vse druge države v evro območju utrpele velike izgube. Kaj se je zgodilo z našo Evropsko unijo?

Gospe in gospodje,

danes je dan madžarske svobode. Trideset let svobode. Pred tridesetimi leti smo zmagali v hladni vojni. Predsednik Reagan je spremenil smer in prešel v dločilni spopad v hladni vojni. S pogumom, ki ga je okrepil poljski papež, je poljska Solidarnost dokazala, da Sovjeti nimajo več moči, da bi uporabili edino silo, ki ohranja socializem: svojo vojsko in nasilje. Madžarska revolucija iz leta 1956 je bila že zgodovina. Sedem let pozneje so se s pogumom, ki so ga pridobili Poljaki, narodi Srednje Evrope – vsi mi – postavili ob bok Poljski in leta 1989 zmagali v zadnji bitki hladne vojne. Bili smo tam. Vemo, da svoboda ni potrkala na naša vrata: borili smo se zanjo. Komunizem se ni sesul kar tako: mi smo ga zrušili. Berlinski zid ni padel sam od sebe, temveč smo ga porušili. Sovjeti niso odšli kar tako: mi smo jih prisilili v to. Zrušili smo ga, porušili smo ga, prisilili smo jih, da so odšli; in za to smo se borili pogumno in brez prelivanja krvi, samo s pogumom in premetenostjo. Danes smo enaki, kot smo bili takrat: smo zadnji preživeli borci za svobodo v Evropi. Zgodovina Evrope se ni preprosto spremenila: spremenili smo jo mi. Vemo, da se Evropska unija, ki je v težavah, ne bo popravila, preoblikovala in preusmerila na pravo pot sama od sebe. Popraviti, preoblikovati in popeljati nazaj na pravo pot – pot, ki je bila nekoč uspešna – jo moramo mi.

Gospe in gospodje,

Evropska unija danes znova potrebuje borce za svobodo, kakršni smo mi.

Spoštovani udeleženci in udeleženke konference,

Danes oblikujemo teze: teze, s katerimi madžarska vlada prispeva k vseevropski razpravi o prihodnosti Evrope in za katere upamo,da jim bodo sledila podobna stališča madžarskega parlamenta.

Naša prva teza je, da se bližamo imperialistični Evropski uniji. Namesto Evrope narodov, v Bruslju gradijo evropsko naddržavo, kateri nihče ni dal mandata. Evropskega demosa ni: obstajajo samo narodi. In brez demosa ni mogoče zgraditi demokracije; zato gradnja demokracije bruseljskega imperija vodi brez dvoma v pomanjkanje demokracije. Želimo demokracijo, katere temelj tvorijo narodi Evrope. Ne bojmo se tega povedati na glas: mi, demokrati, ki stojimo na nacionalnih temeljih, se spopadamo z graditelji imperijev – ki so pravzaprav tudi nasprotniki demokracije.

Naša druga teza je, da danes Bruselj vodijo tisti, ki na integracijo ne gledajo kot na sredstvo temveč kot na cilj: cilj zaradi samega sebe. Zato želijo ukiniti vse nacionalne interese in tradicionalne vrednote. Namesto da bi to težnjo ovirali, jo pravni sistem EU in institucije spodbujajo. Zato hočejo naši politični nasprotniki oslabiti naravne skupnosti, ki so temelj evropske kulture: vključujejo narod, regije, krščanske verske skupnosti ter družine.Ravno zaradi tega je madžarska vlada mnenja, da zvezo “vedno tesnejša unija” črtati  iz besedil Pogodb Evropske unije ob prvi priložnosti, ki bo na voljo.

Naša tretja teza je, da je Bruselj precejšen del svoje moči prenesel na zunanje izvajalce in mreže, ki so organizirane in nadzorovane zunaj Evrope – predvsem na Sorosove mreže in interese ameriških demokratov, ki stojijo za njimi. To se je zgodilo na naslednji način. Najprej se je Komisija odmaknila od politično nepristranske vloge “varuhinje pogodb”, ki jo je imela pred tem in se je spremenila v politično telo. To se ni zgodilo na skrivaj, temveč z javnim obvestilom predsednika Junckerja. Ravno zato Britanci in Madžari niso podprli izvolitve gospoda Junckerja za predsednika Evropske komisije – ki je na koncu privedla tudi do Brexita. Drugi korak je bil, da se je Komisija – zdaj kot politično telo – odločila, da bo pripravila “poročila o pravni državi” o članicah EU. Ta poročila o državah pa niso pripravljena na podlagi mnenj, dokumentov ali dejanskih izjav držav članic: pripravljajo jih zunanji izvajalci, nevladne organizacije in lažne organizacije civilne družbe, ki delujejo v državah članicah. V resnici so to politične organizacije, ki skoraj brez izjeme pripadajo skupinam Georgea Sorosa tega pa ne zanikajo niti same. Tretji korak je, da se na podlagi teh podatkov in mnenj ocenjujejo demokratično izvoljene vlade držav članic, pri čemer se poskuša tiste, ki ne dobijo ustrezne ocene, celo kaznovati. Gre za zlorabo pooblastil, ki so jih države članice podelile Komisiji.

Naša četrta teza je, da bo Evropska unija brez skupnega gospodarskega uspeha razpadla. Temeljni koncept EU temelji na preprosti predpostavki, da države članice lahko dosežejo boljše rezultate skupaj kot posamezno. Če se izkaže, da smo – ali bi lahko bili – gospodarsko uspešnejši posamezno, potem to pomeni konec Evropske unije. Zato moramo vsi, ki verjamemo v Evropsko unijo, podpirati političen pristop, ki se osredotoča izključno na skupni gospodarski uspeh. Namesto tega se danes Bruselj bori sam proti sebi, proti svojim državam članicam: pridiga, grozi, vsiljuje in nas kaznuje. Z drugimi besedami, zlorablja svojo moč in s tem razdira samega sebe.

Naša peta teza je, da bo naslednje desetletje obdobje nevarnih izzivov: množične migracije, nalezljive bolezni in pandemije. V tem nevarnem obdobju moramo zagotoviti varnost in uspešno delovati v svetovnem gospodarstvu. Obnova evropske demokracije je predpogoj za uspeh. Zato je v interesu zaščite nacionalnih in ustavnih identitet držav članic, da se ustanovi novo institucijo, ki bo vključevala ustavna sodišča držav članic.

Naša šesta teza je, da je Evropski parlament z vidika evropske demokracije slepa ulica. Zastopa le svoje strankarske, ideološke in institucionalne interese. Namesto, da bi prispeval k moči Evropske unije, to moč zmanjšuje. Zato moramo bistveno povečati vlogo nacionalnih parlamentov: zakonodajni organi držav bi morali poslati predstavnike v Evropski parlament po vzoru parlamentarne skupščine Sveta Evrope. Poleg tega morajo nacionalni parlamenti dobiti pravico, da ustavijo zakonodajne postopke EU, če menijo, da spodkopavajo njihove nacionalne pristojnosti. z drugimi besedami, uvesti je treba sistem “rdečega kartona”.

Naša sedma teza, ceterum censeo, je, da je treba Srbijo sprejeti. Članstvo Srbije je bolj v interesu EU kot v interesu Srbije. To dejstvo je treba treba priznati in jih sprejeti.

Gospe in gospodje,

zgodovina nam zdaj ponuja zlato priložnost. Ta razprava se je začela in končno se lahko pogovarjamo o problemih in o vsem, kar je škodljivo in žaljivo za državljane držav članic. Prizorišče je bilo pripravljeno za nas in upam, da je takšno kakršno menim, da je. Samo  zbrati moramo dovolj intelektualnega poguma, pa ga bomo lahko izkoristili v svojo korist. Imeli smo priložnost, da preprečimo, da bi se Evropska unija spremenila v Sovjetsko zvezo, Bruselj pa v Moskvo. Zavedamo se nevarnosti, ki nam preti, saj smo v svobodi živeli le trideset let. Mi smo vedno bili evropski borci za svobodo. Borili smo se za svobodo, medtem ko so jo naši zahodni prijatelji podedovali. Kakšna razlika!Imeti moramo dovolj intelektualnega in političnega poguma, da bi sprejeli dejstvo, da so se časi spremenili: pred tridesetimi leti smo verjeli, da je Evropa naša prihodnost, zdaj pa danes vidimo, da smo mi prihodnost Evrope. Imejmo dovolj poguma, da bomo demokrati in borci za svobodo tudi v Bruslju, saj je to edina možna pot do nove Evrope in preporoda!

Bog je nad nami vsemi, Madžarska je na prvem mestu!

Bog nad vsemi nami, Madžarska pred vsem drugim!

Gremo Madžarska, gremo Madžari!

Zadnje novice

Sorodne vsebine