Piše: Andrej Žitnik (Nova24tv.si)
Vlada bo očitno pozabila na upokojence, energetsko krizo, poslabšanje varnostnih razmer, dolgotrajno oskrbo in splošni standard prebivalstva. Od danes je očitno prioriteta boj proti svobodi govora.
Po domnevnem napadu na skrajno levo aktivistko, o čemer smo že pisali, je predsednik vlade Robert Golob povsem jasno napovedal vojno svobodi govora in izražanja. Gre za zelo orkestrirano predstavo, v kateri sodelujejo najvišji predstavniki vlade.
“Hujskanje določenih medijev in visokih političnih funkcionarjev, sedaj pa tudi fizično nasilje nad direktorico 8. marca Niko Kovač, je nesprejemljivo, nizkotno in podlo. Vsakršno nasilje obsojam. Napovedali bomo vojno sovražnemu govoru. To bo naša prioriteta,” je povedal premier. Kaj konkretno je mislil s tem, pričakujemo v pojasnilih Goloba, ki smo jih zahtevali od njegovega kabineta.
Kaj je sovražni govor?
Toda prvo naj pojasnimo, kaj po navadi levičarji mislijo s pregonom sovražnega govora. O tem bodo seveda skupno odločali vlada in njej podložna t. i. “civilna družba”, ki predstavlja paradržavno aktivistično vejo oblasti. Tako kot je v Ruski federaciji sovražni govor, ko posameznik zapiše ali izreče, da je posebna operacija v resnici vojna, tako bo v Sloveniji sovražni govor, če se raznim skrajno levim “raziskovalnim institutom”, skrajno levim poslancem in skrajno levim aktivistom na ustavnem sodišču reče, da so skrajno levi. Če povemo, da je težnja po izstopu iz evroatlantskih povezav skrajno levičarska, potem je to hujskanje in definicija sovražnega govora.
Ni prvič, da so se hoteli levičarji lotiti svobode izražanja
Ni prvič, da so se levičarji absolutistično lotili svobode izražanja. Spomnimo, da je hotel Marjan Šarec uničiti desne medije s tem, da je državnim gospodarskim družbam med vrsticami povedal, naj ne oglašujejo v določenih medijih, ki “širijo sovražni govor” (definicija sovražnega govora je seveda takšna, kot je bila omenjena v prvem odstavku). Obtoževanje medijev, ki ne sledijo vladni liniji, da s tem širijo sovražni govor, je znana diktatorska taktika, ki se je poslužujejo praktično v vseh delih nesvobodnega sveta. Tega se zaveda tudi Elon Musk, ki je isto tendenco opazil pri socialnem omrežju Twitter in ga je tudi zato kot absolutist svobode govora kupil.
Ali svoboda govora v Sloveniji še obstaja? (Foto: Facebook)
Seveda dobro vemo, kaj nas čaka, če Golob svoje zlovešče napovedi uresniči. Kazenski pregon opozicijskih medijev, inšpekcijski nadzori, izsiljevanje državnih družb, da tam ne smejo oglaševati, in aktiviranje “spletnih obveščevalcev”, ki bodo bdeli nad zapisi državljanov na socialnih omrežjih. Če Robertu Golobu uspe, bomo dejansko nazaj v SFRJ, kjer je 133. člen Kazenskega zakonika urejal t. i. “verbalni delikt”, na podlagi katerega so ljudje lahko pristali tudi v zaporu. Spomnimo – na zaporno kazen zaradi zapisov na Twitterju sta bila obsojena že vodja opozicije Janez Janša in novinar Jože Biščak, nekdanji urednik Demokracije.
Dvojni vatli
Pri tem je treba poudariti, da podobni vatli niti približno ne veljajo za deklarirano leve publikacije – tudi javni zavod RTV. Sedanja poslanka Gibanja Svoboda in nekdanja “neodvisna in avtonomna” novinarka RTV je na spletu agitirala, da se morajo “kolesarski protesti nujno ponoviti”, potem ko so skrajneži aprila 2020 začeli prvič protestirati – sredi pandemije. Takšni pozivi obeh največjih medijev (RTV in Pop TV) so pripeljali do divjaštva na ulicah, ki se je na koncu odrazilo v divjih protestih, ki so opustošili prestolnico, zaprli avtocesto, kjer so pretepali novinarje, vdirali v redakcije (med drugim N1 Slovenija) in ustrahovali reportažne avtomobile. V zvezi z agitiranjem k protestom obstaja jasno določljiva premica akcije in reakcije.
Novinarji so podpihovali, širili laži (tudi korona skeptiki in antivakserji so se pojavljali na oddajah RTV Slovenija), ljudje pa so to poslušali in gledali. Posledice so bile manifestirane v fizičnem svetu – s popolnim razdejanjem, ki ga je lahko policija ukrotila le z vodnim topom. Noben politik na levi ni podpihovanja obsodil – še več, podpirali so ga in v njem sodelovali. Ne sicer Robert Golob, ki mu je bilo takrat za dogajanje na politični sceni še povsem vseeno, bolj se je ukvarjal s črpanjem milijonov iz državnega podjetja. A koalicija KUL, katere pogorelci danes strašijo po ministrstvih in direktoratih, je bila močno na strani agitatorjev.
Za pravico do svobode izražanja se je vredno boriti
Povsem jasno je torej, da koalicija ne želi preganjati sovražnega govora. Če bi že, bi najprej pometli v svojih vrstah – eden od koalicijskih ideologov Miha Kordiš, propadli predsedniški kandidat, je agitiral k teranju kapitalistov v morje in opravičeval nasilje delavcev proti delodajalcem. Vsa koalicija je aktivno sodelovala pri agitacijah, ki so pripeljale do nasilja.
V resnici gre za tipične socialistične silovike, ki želijo nadzirati javno mnenje. Ne pozabimo – v Rusiji je podpora vojni skoraj 80-odstotna. Ker Kremelj nadzira javno mnenje. Putin na sončni strani Alp si želi podobnega razkošja. Do zadnje poklicne kaplje se je treba boriti, da mu ne uspe. Pravica do svobode izražanja visi na nitki.
