0.3 C
Ljubljana
ponedeljek, 23 decembra, 2024

(VIDEO) Radikalno levi poslanec SD Marko Koprivc nehote priznal, da njegova stranka v vseh letih na oblasti, ni naredila nič na področju stanovanjske politike

Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)

“Edina pot do cenejših stanovanj vodi prek treh ukrepov: prvič mora država voditi liberalnejšo zemljiško politiko. Merjeno s pokrovnostjo imamo nepozidanega 95 odstotkov vsega ozemlja. Z vsem kapitalom, mehanizacijo in delom smo uspeli v dvatisoč letih pozidati 5 odstotkov ozemlja, mi pa se bojimo, da nam bo peščica mladih vse pozidala. Ne bo. Če poskrbimo za dovolj zazidljivih zemljišč za stotisoč družinskih hiš, se ne bo naravi niti poznalo. Obenem mora država poenostaviti gradbeno zakonodajo za stanovanja in prenehati ščititi tisočere lobije, ki imajo v zakonih določila, s katerimi jim je dovoljeno k vsaki gradnji pristavljati svoje lončke,” je prepričan družbenopolitični komentator Tomaž Štih. Do nerealističnega predloga leve opozicije je kritičen tudi direktor stanovanjskega sklada Črtomir Remec.

“V Sloveniji ni bilo po osamosvojitvi na področju stanovanjske politike narejeno tako rekoč nič,” je nedavno izjavil poslanec SD Marko Koprivc, ki, kot kaže, računa na pozabljivost svojih volivcev, nekoliko manj verjetno pa je, da bi sebi in svojim strankarskim kolegom iskreno nastavljal ogledalo. Prav Socialni demokrati so bili namreč večino časa po osamosvojitvi del različnih vladajočih koalicij. Ravno tako smo že večkrat lahko slišali različne prazne obljube za reševanje tega perečega področja, denimo že leta 2008, pa se ni nič spremenilo. Pozneje smo podobne obljube, kot jih danes daje poslanec SD Koprivc, lahko slišali od evroposlanke Tanje Fajon, ki je pred nekaj meseci organizirala celo okroglo mizo na to temo.

Na spletni strani Socialnih demokratov so zapisali, da stanovanjska politika v Sloveniji že od osamosvojitve žal ni deležna sistemske podpore, kar se odraža v neurejenem nepremičninskem trgu, visokih cenah in premalo najemnih stanovanjih. “Mladi ljudje pri nas dolgo ostajajo pod streho staršev, po drugi strani pa starejši živijo v prevelikih stanovanjih, ki jih težko vzdržujejo. Viri za financiranje gradnje najemnih stanovanj so omejeni. Ekonomska kriza zaradi koronavirusa pa to stanje samo še slabša,” so še zapisali, Fajonova je na Twitterju dodala, da je stanovanjska kriza posledica 30-letnega prepuščanja stanovanjske politike trgu. Tokrat pa Koprivc, kot lahko vidimo v priloženem videoposnetku, navaja, da je bil pred dnevi v DZ vložen poslanski zakon za spodbujanje gradnje 10 tisoč najemnih stanovanj. 

V samem bistvu je to plagiat zamisli Mladinskega sveta Slovenije (MSS), kjer so zelo podobno idejo podali v začetku tega leta. Koprivc pa v posnetku obvezno omenja skovanko “demokratična opozicija”, s čimer dejansko nakazuje na že “zlajnano” mantro, da je koalicija pod vodstvom Janeza Janše “nedemokratična”. Še toliko bolj komična postane zadeva, če vemo, da nas demokracije učijo ponosni dediči “tekovin revolucije” in sinovi totalitarnih politikov. Koprivc je denimo sin zvestega partijca Jaka Koprivca, ki je bil zadolžen zlasti za “svobodne” in “neodvisne” partijske medije. Takšni, kot je Koprivc, že vedo, kako se stvari streže. V priloženem posnetku pa poslanca SD v nadaljevanju skrbijo zlasti “mlade družine” in njihova usoda.

Štih glede slovenske stanovanjske politike: “Nedelujoči SD model temelji na socialističnih zablodah”
Ob tem navaja visoke najemnine in prodajne cene. Prav tako ne pozabi omeniti, da je bilo v nekdanji skupni državi področje stanovanjske politike zelo dobro urejeno. Pri svojem predlogu zakona se menda zgledujejo po vladajočih dunajskih socialnih demokratih, ki imajo to področje (kot je prepričan) dobro urejeno. Z novim zakonom naj bi zanj  v naslednjih šestih letih zagotovili milijardo in 300 milijonov evrov sredstev. Stvar bodo udejanjili, če ne prej, pa potem, ko naj bi prevzeli oblast. Seveda je po svoje razumljivo, da se bližajo parlamentarne volitve in da je treba nekaj narediti za promocijo stranke. Sporno pa je, da se za to zlorablja naivnost in pozabljivost ljudi. Pregovor pravi, da gre osel samo enkrat na led, vendar pa gredo nekateri slovenski volivci zagotovo tudi po večkrat.

Družina (foto: Pixabay)
Pridobili pa smo tudi mnenje izvrstnega poznavalca področja – družbenopolitičnega komentatorja Tomaža Štiha“V Sloveniji država že dvajset let vodi dunajsko stanovanjsko politiko in v tem času najemna stanovanja niso postala dostopnejša, ampak so se na Dunaju podražila za 275 odstotkov!” Nedelujoči socialdemokratski model temelji na nekaj socialističnih zablodah: prva zabloda je, da je težava pomanjkanje neprofitnih najemnih stanovanj. Slovenija ima v resnici najvišje razmerje neprofitnih najemov proti protifnim najemom v razvitem svetu; na vsakega Slovenca, ki biva v tržnem najemu, sta skoraj dva, ki bivata v neprofitnem najemu. Ker smo pred dvajsetimi leti napačno diagnosticirali težavo, jo že dvajset let napačno rešujemo.

“Država bi morala vse početi, da bi bila stanovanja cenejša, namesto tega pa bi z novim “stanovanjskim TEŠ 6″ sama napihovala cene”
Kot meni Štih je država že ves ta čas največji graditelj stanovanj v Ljubljani, posledica pa je le vzdrževanje cen na nivojih, ki si jih le država lahko privošči. Resnična težava je cena stanovanj in zato bi tudi državni program, ki ga predlagajo, v sedmih letih gradnji namenil milijardo tristo, kar pomeni v povprečju najmanj sto trideset tisoč evrov na enoto, oziroma v Ljubljani dvesto tisoč evrov. “To je tragična napaka. Država bi morala vse početi, da bi bila stanovanja cenejša, namesto tega pa bi z novim “stanovanjskim TEŠ 6″ sama napihovala cene. Kdo bo pa gradil ceneje, če lahko državi proda za toliko?” Drugič, to niso najemna stanovanja, ki bi krožila, ampak za končne rešitve. Praktično nihče, ki dobi neprofitno najemno stanovanje v Ljubljani,  se več ne izseli iz njega.

Nova hiša (foto: Pixabay)

“Namesto da bi iskali strukturno rešitev, po kateri bi vsak do stanovanja lahko prišel s svojim delom in ne po milosti uradništva, bi radi naredili od države odvisnih vse več ljudi.” To je vizija z napako – če bi namreč  model, po katerem bi država lahko gradila stanovanja za srednji sloj, ki plača večino davkov, deloval, bi si jih lahko ljudje kupili tudi sami. V resnici tega ne more, ker so stanovanja predraga tudi za državo. In to nas pripelje do tretje zablode. Da se jim načrt matematično ne izide. Ena sama generacija je vsako leto 20 tisoč novih ljudi in v čakalni vrsti za stanovanja je, sodeč po odstotku lastniških stanovanj v lasti gospodinjstev, najmanj sto petdeset tisoč ljudi. In med sto petdeset tisoč ljudi (in še vse nove!) bodo delili 1.400 stanovanj na leto.

Rešitev je liberalnejša zemljiška politika: Preveč se bojimo, da nam bo peščica mladih vse pozidala
To je kaplja v morje in ne rešitev. To bo rešilo le one, blizu politiki, ki bodo najvišje na prednostnih listah. “Edina pot do cenejših stanovanj vodi prek treh ukrepov: prvič mora država voditi liberalnejšo zemljiško politiko.” Merjeno s pokrovnostjo imamo nepozidanega 95 odstotkov vsega ozemlja. Z vsem kapitalom, mehanizacijo in delom smo uspeli v dvatisoč letih pozidati 5 odstotkov ozemlja, mi pa se bojimo, da nam bo peščica mladih vse pozidala. Ne bo. Če poskrbimo za dovolj zazidljivih zemljišč za stotisoč družinskih hiš, se ne bo naravi niti poznalo. Treba je zavihati rokave in prekvalificirati zemljišča v okolici urbanih središč. Drugič mora država dosledno obračunavati nadomestilo za zemljišča vsem, brez izjem.

Neprofitna najemna stanovanja cene se dvigujejo. (foto: data)

“In tretjič, država mora poenostaviti gradbeno zakonodajo za stanovanja in prenehati ščititi tisočere lobije, ki imajo v zakonih določila, s katerimi jim je dovoljeno k vsaki gradnji pristavljati svoje lončke.” V Sloveniji je 850.000 stanovanj, od tega jih je  le 160.000 v socialističnih blokih, na katere se sklicujejo socialdemokrati. Torej le vsako peto. Vse drugo so zgradili ljudje sami, s svojimi rokami. Ker smo jim to dovolili. Ker je bilo dovolj parcel zazidljivih, ker prijateljske pomoči niso preganjali inšpektorji za delo, ker se je načrte za gradnjo oddajalo v tanki mapi in ne v debelem fasciklu.

Do nerealističnega predloga leve opozicije je kritičen tudi direktor stanovanjskega sklada Črtomir Remec
Ne potrebujemo še več milijardnega državnega mesarjenja stanovanjskega trga. Ne potrebujemo “stanovanjskega TEŠ 6”. “Le ljudem moramo dovoliti graditi poceni. To je vse.” Oglasil se je tudi direktor Stanovanjskega sklada Črtomir Remec, ki je bil kritičen do predloga leve opozicije za začetek gradnje 10.000 javnih najemnih stanovanj: “Glede na to, da smo zdaj v treh vladah dobili 12 milijonov od teh, ki zdaj to predlagajo, skoraj težko verjamem, da bo milijarda.” Skratka, leva opozicija in stranka SD dajeta prazne obljube. Celoten komentar prilagamo v nadaljevanju.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine