Piše: Nova24tv.si
Do konca leta se obetata še dve obravnavi v zadevi Trenta. V tokratni oddaji Ura moči na Planet TV je o svoji plati zgodbe spregovoril nekdanji direktor Imosa Branko Kastelic, prvoobtoženi v zadevi Trenta, ki se mu očita, da je oškodoval svoje podjetje in s tem storil kaznivo dejanje. Pojasnil je, kaj se je pravzaprav s to parcelo dogajalo od njenega nakupa davnega leta 2005. “Jasno iz vseh dokazov je, da nisem storil, kar se mi očita.”
Podjetje Imos je parcelo kupilo od podjetja Eurogradnje. Gre za podjetje, ki je parcelo od Janeza Janše kupilo leta 2005. Na vprašanje, kaj mu pravzaprav očitajo kot direktorju Imosa v tej obtožnici, glede na to, da je šlo izvorno za posel med Janšo in podjetjem Eurogradnje, je Branko Kastelic pojasnil, da mu v osnovni očitajo, da je s podpisom te pogodbe zlorabil položaj in s to zlorabo po njihovih besedah oškodoval Imos za najmanj 125 tisoč evrov. “Dejstva in vsi podatki pa kažejo, da seveda to ni res. To izhaja tako iz statuta, iz pričevanj članov nadzornega sveta, kot tudi iz samih postopkov, po katerih je bila ta pogodba podpisana in o katerih so se izpovedale vse priče.” Prav tako seveda po njegovih besedah tudi ni res, da bi oškodoval Imos za ta znesek, kar pa je dokazljivo iz računovodskih podatkov. “Ta znesek namreč temelji zgolj na neki oceni.“
V zvezi z zgodovino posla je pojasnil, da ga podrobneje pozna od leta 2013 dalje. “Razumeti morate, da je bil to za Imos en majhen posel. Pogodba je takrat, ko sem jo podpisal, predstavljala manj kot en promil letnega prometa.” Povedal je, da se ne spomni, ob kakšni priliki je pogodbo podpisal, tako kot mnogo na tisoče drugih dokumentov. Z zadevo se je podrobneje seznanil, ko je izbruhnila ta afera. Tedaj je namreč sodelavce tudi prosil, da mu na mizo dajo vse te pogodbe, ki jih je podrobneje pogledal. Povedal pa je, da sam sicer ne ve, zakaj so Eurogradnje kupile to parcelo.
V obtožnici je možno prebrati marsikaj – da je podjetje Eurogradnje preplačalo parcelo v Trenti glede na njeno realno vrednost po Gursu in da je potem to leto dni kasneje storil tudi Imos, ko je ob nakupu parcele od Eurogradenj plačal še 10 odstotkov več. V zvezi s tem je Kastelic povedal, da iz gradiv in pričevanj sodelavcev izhaja, da je bil ta postopek nakupa izpeljan tako kot vsi drugi podobni postopki. “To se pravi, ponudba je prišla v hišo. Nihče se sicer ne spomni, na kakšen način, ker od tega je minilo 20 let. Potem so strokovne službe to pogledale, pripravile predlog za kolegij in očitno, kot izhaja tudi iz dokumentov, je bilo to na kolegiju sprejeto in pogodba z določenim zamikom potem tudi podpisana. Ta pogodba je znašala nekaj nad 140 tisoč evrov.”
Na vprašanje, ali je bil nakup s strani Imosa in Eurogradenj normalen za tisto obdobje, je odgovoril, da ni sam edini, ki tako pravi. Spomnil je na čas, ko je afera s strani KPK izbruhnila, in ko je izvedel, da je v postopku tudi sam, se je na Financah pojavil članek, kjer so bile dokaj korektno navedene transakcije prodaj v tistem času na območju Trente iz aplikacije Gurs. Na osnovi teh prodaj je bilo po njegovih besedah prikazano v članku, da je bila ta prodaja približno v tistih okvirjih. Kot pravi, je bilo celo zapisano, da se je parcela prodala celo malo ceneje, kot je bilo običajno.
Odločno zanikal, da bi se z Janšo karkoli dogovarjal
V tej obtožnici Kastelicu očitajo, da so se z Janšo vse zmenil že vnaprej, kajti v tistem času je takratni predsednik vlade kupoval stanovanje od podjetja Imos. “Odločno zanikam, da bi se z Janezom Janšo o tej prodaji in tudi o prodaji stanovanja karkoli dogovarjal.” Kot pravi, je na sodišču tudi povedal, da si je, ko je izvedel, da takratni predsednik vlade kupuje od njih stanovanje, po priporočilu sodelavcev vzel čas, da ga je na lokaciji tudi pričakal in sprejel. “Mislim, da se je to spodobilo.” Kot je spomnil, so postopali enako, ko se je prodajalo raznim ministrom.
Med očitki je mogoče brati o poslu Imosa z Eurogradnjami, ki so bile njihov podizvajalec. Navedeno je, da je Imos za posel gradnje apartmajev v hrvaški Istri nakazal avans, s katerim je podjetje Eurogradnje kupilo Janševo parcelo. Kot želijo prikazati, naj bi tukaj obstajal nekakšen dogovor z Janšo. “V obtožnici to piše,” je potrdil in opozoril, da iz pogodbe jasno izhaja, kdo jo je pripravil, kdo jo je parafiral in kdo jo je potem dal njemu v podpis. “Jasno izhaja, da je bila ta pogodba sklenjena za apartmajski objekt v Fiesi v vrednosti nekaj nad milijon evrov, in tudi jasno izhaja, mislim, da je bilo to nekaj mesecev pred nakupom tega stanovanja, da bo podizvajalcu Eurogradnjam nakazan avans v višini okrog 200 tisoč evrov.” Na vprašanje, ali je bil tak način poslovanja običajen, je Kastelic pojasnil, da je bil Imos tedaj v izredni finančni kondiciji. “Samo na bankah smo imeli nekaj 10 milijonov evrov depozitov. Poslovna politika družbe pa je bila, da se s tem denarjem čim bolj gospodarno ravna in da se ga, kjer je možno, plasira po boljših cenah kot na banki. Depoziti vemo, da niso bili drago obratovani. To pa so bili bodisi avansi bodisi plačila pred nakazili po pogodbah. Za to je bila kompetentna finančna služba, to so jasno na obravnavah povedale tudi finančne direktorice.”
Potrdil je, da se je za njihova stanovanja in hiše politična elita vedno zanimala. Preden je Kastelic prišel v Imos, je bil zaposlen v Gradbenem podjetju Grosuplje. To pomeni, da je 35 let delal na nepremičninah. “V obeh firmah smo veliko delali z državo, komunicirali z ministri, tudi s predsedniki vlad. Moram reči, da sem toliko, kot sem poznal Janeza Janšo, poznal tudi prvega predsednika Peterleta, pa tudi Drnovška in Toneta Ropa. Skratka, vse te predsednike sem najmanj enkrat srečal na kakšnih protokolarnih zadevah, podobno kot Janšo.” Ob tem je povedal, da se je sicer v takšnih postopkih zmeraj najprej obravnavalo tistega, ki je zadevo strokovno pripravil in parafiral, meni pa, da se je najbrž znašel v središču pozornosti, ker je iz Grosuplja. “Tako mi je tudi na prvem soočenju 2014 povedal tožilec.”
Afera je nastala zaradi nove aplikacije Gursa, ki je parcelo v Trenti nekako ocenila zgolj na 20 tisoč evrov, Imos pa jo je tedaj kupil za približno 140 tisoč evrov. V zvezi z navedbo, da aplikacija ni bila ravno realna glede vrednosti nepremičnin na trgu, je pojasnil, da je tedaj pridobil podatke o drugih nakupih v Imosu, jih primerjal z Gursovimi ocenami in na 14-ih primerih pokazal, da so bili v vseh primerih večkratniki Gursovih ocen. “Bili so bistveno višji, gibali so se od 8 do najvišjega celo nekaj pod 300. Ta v Trenti je bil okoli 7,” je izpostavil in dodal, da je že tedaj pokazal na nerealnost ocen. Sam sicer meni, da se s tem strinjajo tudi cenilci in tožilec, ker nihče več tega ne izpostavlja. Sicer pa je omenil tudi osebni posel, ko je za kmetijsko zemljišče v bližini Grosuplja odštel 100 tisoč evrov, po Gursu pa je ocena tisoč evrov.
Po navedbah Kastelica se je zadeva nekako približala svojemu koncu že leta 2014, ko sta se dva različna cenilca razlikovala nekje v desetih odstotkih, koliko je bilo zemljišče vredno. Oba sta nekako prikazala, da je bila cena na trgu takrat višja, kot je to najprej trdil KPK. “Po nalogu sodišča je bil imenovan cenilec, vzporedno pa je cenitev naročila tudi obramba. Cenitvi se nista bistveno razlikovali. Oba cenilca sta rekla, da je to v normalnih razmerah, gibali sta se med 120 in 140 tisoč evri.” Afera je potihnila za nekaj mesecev in verjel je, da se zadeva ne bo znašla na sodišču in da ne bo obravnav. “Mediji niso več pisali o tem. To ni bilo več zanimivo, ker sta bili cenitvi tam nekje,” je povedal.
Nato pa se je s stečajem Imosa dogodil preobrat. V središču pozornosti so se pojavile zgodbe, da je cenilka Zorko za potrebe stečaja to nepremičnino ocenila na 17 tisoč evrov, kar je bila podlaga, da se je znova začel pregon Kastelica, Janše in nekdanjega direktorja Eurogradenj. Kastelic je spomnil, da je sodišče potem imenovalo eno komisijo. Ta cenitev je bila narejena že potem, ko je bila izvedena tudi javna dražba na osnovi te cenitve v višini 17 tisoč evrov. Cenitev prve komisije je bila nekje na nivoju stečajne cenitve, tam okrog 20 tisoč evrov. Vendar je bila nato ta komisija izločena, vendar ne zaradi njegovih vsebinskih pripomb, ampak zaradi tega, ker naj bi bila ta komisija nekako politično nekorektna. Imenovana je bila druga komisija, ki je v letu 2018 ponovno ocenila približno v tej višini. Kot je ob tem pripomnil, naj bi bil v tej drugi komisiji sorodnik člana iz prve komisije.
Politično se ni nikoli opredeljeval
Povedal je, da so tako v prejšnji službi kot na Imosu veliko sodelovali z državo v vseh vladah. “Politično se nisem nikoli opredeljeval, vendar že dejstvo, da smo veliko sodelovali z državo, in pa dejstvo, kdo je bil tisti, ki je zlasti po letu 90 največ vodil državo, samo po sebi pove, s katerimi politiki sem več sodeloval,” je pojasnil. Z Janšo se na obravnavah pogosto srečujeta in se malo več pogovarjata kot na protokolarnih srečanjih. Klemna Gantarja je do teh časov bolj bežno poznal. Bil je njihov podizvajalec, bežno sta se poznala iz Gradbenega podjetja Grosuplje. Pravi, da slednji nikakor ni prišel kot podizvajalec na Imos zato, ker se je bolj poznal z enim od članov nadzornega sveta. Ker mu očitajo, da je bil tudi sam deležnik v Eurogradnjah, v zadevo pa poskušajo vplesti celo družino, je v zvezi s tem povedal, da je razloge na sodišču pojasnil. Gantar je ustanovil podjetje Eurogradnje in o tem je Kastelica čez čas obvestil bivši sodelavec iz Gradbenega podjetja Grosuplje, ki je pa bil ustanovni član te družbe. Pregovoril ga je, da naj kupi en del poslovnega deleža. Kot je dejal, je pomislil na mlajšega sina, ki je hodil v gimnazijo. Ko je maturiral in se vpisal na gradbeno fakulteto, je ta delež prepisal nanj. “Ne vem, v čem bi bil to problem,” je bil jasen in ob tem dodal, da smo v zadnjih letih priča temu, da so voditelji na ključnih funkcijah v državi lastnikih družb, ki z državo sodelujejo, pa tega nihče ne problematizira.
V oddaji se je omenilo, da cenilka Zorko, ki je parcelo v Trenti ocenila na 17 tisoč evrov, nastopa tudi v aferi Litijska. “Mene to ni posebej presenetilo, ker jaz že takrat nisem verjel, da je bila takrat ta cenitev narejena čisto slučajno. Presenetilo pa me je to, da je bila potem dražba narejena na osnovi 17 tisoč evrov, kljub temu, da so že obstajale cenitve nad 100 tisoč evrov, kljub temu, da je bila poznana knjigovodska vrednost, kljub temu, da so bili določeni sodelavci Imosa seznanjeni tudi s ponudbami določenih kupcev, ki bi za nepremičnino dali vsaj 100 tisoč evrov.”
Janša je na socialnem omrežju X pred časom napovedal svojo obsodbo. Na vprašanje, kaj sam pričakuje, je odgovoril, da če poskuša biti optimist in še vedno verjeti, da je sodišče pošteno, potem pričakuje oprostilno sodbo. “Jasno iz vseh dokazov je, da nisem storil, kar se mi očita. Na drugi strani ni nobenega oprijemljivega dokaza, razen te problematične cenitve.” Na zaključno vprašanje, ali meni, da je žrtev nekega poskusa političnega obračuna v tej državi, je odgovoril z: “Temu pravijo kolateralna škoda.”
