Piše: Moja Dolenjska
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je v državni zbor vložila predlog novele zakona o ustavnem sodišču, ki bi drugače uredil postopek določanja nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika s pridobitno dejavnostjo. A predlog, kot je opozorila pravna služba državnega zbora, ne rešuje ničesar, pač pa vse skupaj le še dodatno zapleta. Prav tako je sporen s številnih pravnih vidikov in ustave.
Klakočar Zupančičeva je predlog zakona več kot očitno vložila, da bi ustavnemu sodniku Klemna Jakliča onemogočila opravljanje raziskovalnega dela, kar mu sicer zakonodaja dopušča, vendar pa se mnenja razlikujejo v tem, ali za takšno delo potrebuje posebno soglasje predsednika ustavnega sodišča ali ne. Jaklič je namreč v preteklosti tako kot mnogi ustavni sodniki poleg funkcije ustavnega sodnika opravljal tudi raziskovalno delo, kar pa se je nekaterim, tudi Klakočar Zupančičevi, zdelo sporno, saj da bi moral za to pridobiti soglasje predsednika ustavnega sodišča.
S predlogom zakona bi določili, da o nezdružljivosti funkcije sodnika ustavnega sodišča odloča predsednik ustavnega sodišča, po morebitni pritožbi pa ustavno sodišče na seji. Dodali bi tudi rok, v kateri ustavni sodnik poda pritožbo na odločitev predsednika ustavnega sodišča o nezdružljivosti, in rok, v katerem mora nato odločiti ustavno sodišče.
A je pravna služba državnega zbora predlog zakona raztrgala. Kot je na odboru za pravosodje, ki je včeraj razpravljal o dopolnilih k zakonu, povedala vodja službe Nataša Voršič, je zakon sporen z več vidikov. Kot je izpostavila, je že veljavna ureditev kompleksna, predlog zakona pa te kompleksnosti ne odpravlja, ampak jo še poglablja. Prav tako je sporen z materialno-pravno vidika, procesno-pravnega vidika in tudi z vidika pristojnega organa ter pravnega zakona enakosti pred zakonom.
V SDS so prepričani, da bi bilo, tudi glede na mnenje zakonodajno-pravne službe, najbolje, da bi predlog umaknili iz zakonodajne procedure. Poslanci SDS so v razpravi poudarjali, da sicer ne nasprotujejo, da se to vprašanje odpre. A kot je dejal Andrej Hoivik (SDS), gre pri predlogu novele za “lex Jaklič”, rešitve na podlagi primera enega ustavnega sodnika, “ki je velikokrat najbolj kritičen tudi do odločb ustavnega sodišča, ki gredo v prid aktualni vladni koaliciji”.
V SDS predlagajo, da se doda tudi nezdružljivost funkcije ustavnega sodnika s položajem družbenika v odvetniški družbi. Če podpore dopolnilu ne bo, je to jasen indikator, da gre za lex Jaklič, je dejal Andrej Poglajen.
Sejo odbora so sicer zaznamovale nenavadne pravne in poslovniške akrobacije predsednice odbora Lene Grgurevič (Svoboda), s katerimi je skušala omejevati razpravo tako, da je poslancem izrekla več opominov. Poslancu SDS Andreju Hoiviku je celo odvzela tudi besedo, a odločitev glasovanja, ki ga je zahteval, ni prestala.
Na koncu je Grgurevičeva sejo prekinila, ker je očitno ocenila, da zakon ne bi dobil podpore. Nadaljevali naj bi jo prihodnjič.
Video z mnenjem pravne službe DZ si je mogoče ogledati tukaj.
