Piše: Ž. K. (Nova24tv.si)
V Inštitutu 8. marec so začeli boj proti inflaciji. Pozornost javnosti so aktivistke hotele vzbuditi z novinarsko konferenco in serijo objav na socialnem omrežju X, pri čemer so naletele na precej kritik. Številni so jih opozorili, da ne razumejo vzrokov in rešitev za inflacijo.
Aktivistke je zmotilo, da imajo njihovi napitki iz mandljev sedaj manj mandljeve paste. “Cena napitka pa je tako prej kot zdaj 2,79 €,” so užaljeno napisale. Vznemirilo jih je tudi, da “kosmiče Happy Harvest lahko na primer že nekaj časa kupimo za 2,59 €, a danes jih je v embalaži kar 100 gramov manj”.
Ker imajo njihovi najljubši izdelki manj bistvenih sestavin, zahtevajo od vlade, naj ta sprejme ukrepe, ki bi to preprečili. Od vlade pričakujejo, da jim prisluhne in sprejme ukrepe, ki bi trgovce in proizvajalce obvezovali, da vidno označijo izdelke, kjer je (denimo) manj mandljeve paste ali kosmičev.
Repriza vladnih ukrepov
Inflacije oziroma problema naraščajočih cen se je vlada z zelo podobnim ukrepom skušala lotiti že v samem začetku mandata, a ji je spodletelo. Na javnem razpisu je izbrala družbo, ki je beležila cene izbranih prehranskih izdelkov. Družba je izmerila vztrajno padanje cen, Statistični urad Slovenije pa je iz poročila v poročilo opozarjal na vse hujšo inflacijo. Vladni predstavniki so se tako zapletli v tragikomično situacijo. Sami so oznanjali uspehe v boju proti inflaciji, ljudje pa so živeli vse težje. Da beleženje cen ne bo imelo vsesplošnega deflatornega učinka, je bilo mogoče predvideti že od začetka.
V širši javnosti si zaradi svojega izvajanja aktivistke niso prislužile veliko simpatij. “Prisežem, da sem najprej mislil, da je novica, kako je Inštitut 8. marec napovedal bitko proti inflaciji, pustna šala, ki so jo upodobili na karnevalu, saj je le v Butalah mogoče, da se proti inflaciji namesto centralne banke in vlade borijo aktivisti,” je zapisal dr. Matej Lahovnik, sicer profesor ekonomije.
Nekdanji minister in politični komentator dr. Žiga Turk je zapisal: “A to se dobijo na sestanku, viharijo možgane, pa se eden spomni, da je paket kosmičev hitreje zmanjkal … in voilá, zmagovalna ideja, ljudje! Resno, prispevek k splošni izobrazbi: inflacija je posledica monetarne politike. Nastane zato, ker je denarja več, kot je robe; ker so hitreje tiskali denar, kot izdelovali kosmiče; ker so tistim, ki so izdelovali kosmiče, bolj dvignili plače, kot so ti več kosmičev naredili.”
V slogu afriških diktatorjev
Grožnje gospodarstvu so neustrezen način spopadanja z inflacijo. Kot je že desetletja nazaj pojasnjeval ameriški ekonomist Milton Friedman – se inflacijo zmanjša z nižanjem potrošnje. Številni so menili ravno nasprotno, kot denimo zimbabvejski diktator Robert Mugabe, ki je bil prepričan, da inflacijo ustvarjajo neodgovorni kapitalisti.
Kot pravi v zgornjem posnetku: “Proizvajalci in trgovci pozor! Nesmislu eskalacije cen je treba narediti konec. […] Pozor! Podržavili jih bomo, če bodo nadaljevali s svojimi umazanimi triki.”
Zimbabve zaradi slabih monetarnih politik še vedno ni uspel zajeziti inflacije. Razloge za uničenje ekonomije je iskati v socialistični politiki, primarno odgovoren pa je tamkajšnji diktator Robert Mugabe, kot je za inflacijo v Sloveniji odgovorna vlada Roberta Goloba.
